čokoladna pogača

Da slučajno ne bi kdo kake kile zgubil...

Danes pa moram obvezno menjat to kuhinjo s kako delavno sobo.

slavka praznuje

Prejšnji teden je imela naša Slavka rojstni dan. To je gospa pod/pri kateri živimo, naša tretja mama. Slavka nama vsako jutro zakuri, ko kaj speče prinese velik kos tudi nam v pokušino.
Slavka je pogumna ženska. Pri 62-ih je nardila izpit za avto in si kupila marcedesa. V veliko veselje ji je, ko klepeta s taščo svoje hčerke. Tudi po pol ure sta na telefonu - naj pripomnem, da tašča njene hčere živi v Indiji in govori samo hindu, Slavka pa samo bitnjško narečje... :)
Je vztrajna ženska. Poleti je s šmirgel papirjem zdrsala ene 10 m ograje.

Je pa tudi strastna vrtičkarka/njivarka. Z Nebotom vsako leto naredita strateški plan ampak Slavka za vsak slučaj posadi malo več. Za ene 10 ljudi več. Naprimer 2 kvadratna metra peteršilja.

Letos smo ji za rojstni dan podarili angelčka vrtov, ki bo poskrbel za uspešno letino (grozno so mi všeč ti Willow tree angelčki, ki jih lahko podariš ob bilo kaki priliki).
Pa brez moje skrižkane čestitke tudi ni šlo.

Slavka je bila zelo vesela.
Še bolj pa Ivanovega prvega obiska. ;)

rdeče sladko kislo

Za danes se je h nam napovedalo cel kup obiskov. Pa sem se po dooolgem času spravila v kuhinjo, da nekej spečem. Najprej sem se hotela lotit Ajdine borovničeve torte. Pa sem si kmalu premislila, ker bi mi vzelo pol dopoldneva samo, da Neboti razložim kaj vse mi more prinesti s trgovine.
(že samo za vrečko gozdnih sadežev me je klical in naštel vse znamke, ki zalagajo Mercator, hehe)

Pa sem zamesila testo za pico in dokler je vzhajalo so se spekli še tile rdeče sladko kisli mafini - za nas velika sprememba od večnih pretirano sladkih čokoladnih sladic. ;)

Naj povem, da danes ni bilo nobenih obiskov. Baje da pridejo vsi jutri.

pošastno škrbasta peštalica

Danes je bil en fanj dan. Končno se je prikazalo sonce in me navsezgodaj napolnilo z energijo. In končno sva se z Ivanom odpravila na "prvi sprehod". Ujela sva pol urce brez burje in marš okuli hiše. In kar v maminem naročju. ;) Ampak nam je blo vseeno fanj.

Zgleda, da svež zrak paše našemu pikiču, ker je bil zunaj buden cele pol minute. In potem je ta spanec razvlekel na ene štiri ure. Ta čas pa sem se lotila darila za Ivanov prvi mesec. - sej to ni blo nič načrtno. Enostavno sem bila od volje in se vsedla za šivalni stroj...

od ideje in muštra...

... do končne izvedbe. Peštalica.

To je ena taka peštalica za peštat. In ker je iz blaga in štajn zašita se lahko da tudi v usta in slini. Al pa kot en mini kušinček. Uglavnem hvalabogu, sem dala tisti filc malo na stran in zagnala šivalni stroj. :)

Čeprav v primerjavi z Ivanovo ročico je to bolj kot peštalica ena peštalona. ;)

Sm gruntala.. če bom od volje in časa mu za vsak mesec naredim novo pošastno škrbasto peštalico. Celo familijo.

po pomladi diši

Če pogledamo celzijuse še ne diši preveč.
Diši pri nas doma z mojo mini kolekcijo pomladnih voščilnic.. - nekaj jih je šlo na pot že januarja - da še malo diši kje drugje.. ;) sej to je blo samo za pokušino. Se jih moram lotit še, če želim obdržat moj novoletni rezolušn, da grejo letošnje voščilnice po pošti..

Pa mašinco bom mogla počasi spet kaj zagnat...

pogrešam

Pogrešam toploto. (tisti, ki me pozna bo zdaj rekel - Na glej jo! Poleti je pa cmizdrila, da kdaj bo zima!) Ampak ne tisto potno poletno. Pogrešam svežo pomladno.

Sej po pravici povedano sem jaz velika ljubiteljica zime, ampak zdaj pa kar ne morem pričakat tistih 10 celzijusa, da bova lahko z Ivanom začela hodit na sprehode.
Pogrešam sprehode. In hribolazenje. Z možem sva bila pred mojo nosečnostjo zagreta planinca. Skoraj ni minil vikend, da nisva osvojila kakšen vrh. In zdaj ne moreva pričakat tiste sveže pomladne toplote, da spet začneva. Ivana v rucak in gremo... ;)

Marca lani na Snežniku. Eden lepših vzponov.


Aprila lani na turi Žabnik - Slavnik, ki je trajala slabih 7 ur. Smo obdelali kar nekaj hribov in dolin. ;)