sreda, 28. april 2010

zad za hišo

Imamo hrib prepoln cvetočih jablan.


Toliko cvetov na kupu je res neverjetno lepo vidit. In kaj je še neverjetno?! Da je Slavka danes cel hrib (ki ima kar fanj strmino) pokosila s ta staro koso. Potem pa si je privoščila krompir na zjvnci (krompir + zelje + zabeljeno s kako fino klobasco). Je rekla, da njen mož je zmeraj rekel, da po košnji paše samo krompir na zjvnci.
Res je neverjetna! ;)

petek, 23. april 2010

novi črvički

Ja, tudi na našem koncu se skrbi za povečanje slovenske natalitete. ;) Čeprav skoraj vsak dan zvemo za kakšnega novega črvička, moji čestitki potujeta k dvema..


nasmejana bambolica gre k Lani (malo se mi je ponesrečil okvirček, ma če bi šla popravljat, bi naredila še večjo škodo)..


medo na špagi pa k Maju.

Prav je pasalo malo vzet šivanko v roke po tako dolgem času.. ;)

sobota, 17. april 2010

nikoli ne reci ne, ne bom

Enkrat sem odšla na drugi konec Slovenije na eno srečanje. Tam so potekale razne delavnice - izdelovanje nakita, pa fimo klobas, kvačkanje s perlicami.. Saj se skoraj več ne spomnem, ampak kar nekaj žensk je pokazalo svoje veščine. Ti si pa lahko opazoval, spraševal, poskušal tudi sam.

V enem kotu so se izdelovale stekleničke upanja - to so bile male stekleničke in vešče majstrice so jih oblačile v takšne in drugačne fimo vzorce. In potem kar naenkrat pride k meni (mislim da) ena od organizatork in reče, da mora vsaka udeleženka izdelati vsaj eno stekleničko upanja. O ne, ne - sem rekla. Jaz pa že ne. Ma, da mi plačaš se ne lotim tega!!
Me je kr ene malo grdo pogledala in mi porinla en kos rdečega fimota v roke.

Sem se usedla na rob ene mize, jezno gnetla uni fimo in si mislila svoje. Čez nekaj časa sem ji vrnila pregneten rdeč fimo in ji rekla - jst tega ne znam!
To je bilo par let nazaj.

Danes sem si kupila 5 paketkov fimota! :)


Za vse je kriva Pepermintkova Katja - kaj si šla objavljat une fimo knofke??! ;) Me je primla taka volja jih naredit, da si danes nisem mogla pomagat, ko sem šla mimo Prometeja.

Pri Kimmie Prout pa si prav pošteno napaseš oči...

torek, 13. april 2010

vikend v dalmaciji

Ta vikend smo se po doolgem času (in prvič po Ivanovem rojstvu) odpravili v Dalmacijo - v malo vasico blizu Zadra, od kjer je doma moj tast.

Čeprav smo zaenkrat še brez vodovoda (v bližini je izvir ledeno mrzle pitne vode) in elektrike nam nič ne manjka. Privoščimo si sveže ujeto ribo na gradelah, šparglje nabrane isti dan, pa koromačevo juho, bio zelenjavo iz našega vrtička. Ravno prav smo na samem, da uživamo v tišini in ravno dovolj blizu, da v vročih poletnih dneh hitro skočimo do morja.

In tako je bilo tudi ta vikend. Medtem, ko je Nebo frezal in urejal naš oljčnik, sva se z Ivanom sprehajala po dolgem in počez. Poleg svežega zraka sva ujela tudi marendo za drugi dan - šopek šparog (bi jih bilo več, če ne bi bila jaz tista z najdebelejšimi šipcami v familiji). :)






sreda, 7. april 2010

petek, 2. april 2010

moja prva

Potica namreč. Končno sem zbrala pogum in se jo lotla. Niti ni tak baubau.
Naredila sem jo po receptu naših kuharc iz vrtca. Ne zgleda ulih kot iz neke kuharice, ampak ko je prišel najbolj zafrknjen del - zvijanje - se je Ivan zbudu in sem potem to na hitrco končala.
Ne vem, če sem kaj narobe prebrala, uglavnem mislim, da sem dala malo polno preveč nadeva noter, ker se testa sploh ne vidi. ;) je pa ena skrita sestavina, ki malo oblaži tiste zagatne orehe.

Za prvič bo. V drugo pa bo boljše.

kam sz špežo?

Lani (ali celo predlani) sem se lotla šivat reversible tote bagico - pa talent kot sem, mi je nekako ratalo narobe zašit ročaje. Vrečka na koncu za nikamor. Ma mi je bilo vseeno škoda časa, truda in blaga, pa sem jo spravla za hude cajte.

In ti "hudi cajti" so prišli. Od kar furamo vozičkanje je odhod v trgovino skorajda podvig - če sva z Ivanom sama. Kam sz špežo? Še enga vozička zraven ne morem vlečt, košara pod vozičkom je skorej samo za robčke pospravit, če nosim zraven košaro sem vsa nerodna.
Pa sem se spomnila na to mojo totico. In glej ga no - kot naročena se prilega na naš štirikolesnik!

Včeraj sem bla kar ponosna sama nase, ko mi je še celo u Hoferju uspelo vse pospravit v vrečko, preden sem v roke dobila račun. Jeee me! ;)

Zelo priročno! Pa še brez plastičnih vrečk gremo skozi.

četrtek, 1. april 2010

srečno ninalena

Danes moja najboljša sestra praznuje eno leto od kar je zapustila javno upravo in odšla v svojo kancelarijo.
Sej mislim, da vsi, ki berete moj blog veste vse detajle tako da...

Nina kot sem že rekla - sem vesela, da si šla na svoje. Vidim(o), da v tem uživaš. Si svobodna, počneš kar si si vedno želela, čas imaš za dodatne aktivnosti (šivanje, tiskanje, ustvarjanje novih frizur in dizajnov za kopalne kape..), za kavice, imaš prosti čas, ki postane še bolj produktiven kot delavni čas, čas za kratke izletke, sprehode in čas za čuvanje nečaka. :)
Ne skrbi, če ne peglaš, kuhaš in pospravljaš. Pravi snubci bodo prepoznali vse tvoje dobre kvalitete. In časa za peglanje, pospravljanje, previjanje.. bo še preveč.

Čeprav nas kdaj doletijo klici "umrla bom!, kaj naj naredim?!, vse slike so mi zginle, umrla bom!..", smo tudi drugi dostikrat deležni tvojih pohval in lepih besed. In te lepe besede nam dajejo navdiha za naprej..

Ko bo nova fešta z zastavicami pripravim dve kile lepinjic in sladice po izbiri iz Čokolade.

Sem vesela in ponosna, da si moja sestra!
(ok, nekatere izjave so za sladkorno dobit, ma sem mislila vse kar sem napisala) ;)


upam, da je moje darilce našlo fanj mesto v kancelariji. Pa hvala za njegovo objavo tudi v tvojem postu. :)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

berejo in gledajo me