vila lila

tota

2011-11-12T15:53:00.000+01:00

Dva dni nazaj me je primla ena volja, da bi pekla. Mila je zaspala, Ivan pa se je lotil (zadnje čase) svoje najljubše igre - "Dejmo mami s hrbtom očistit hišo". Ni blo druge, kot povleč iz omare moko, žlice in mikser. Je že prteku in kričal tota, tota, tota. Hop za mizo (sem ugotovila, da sedenje na pultu ni vlih najboljša ideja, ker mu potem ne morem dopovedat, da u drugih primerih se pa na pultu ne sme sedet - pa še lažje manevrira z žlico) in sva se lotla peč to torto. Najprej sem imela u mislih piškote, ma bi blo preveč dela, glede na to, da smo hoteli to torto zmazat za večerjo.

V knjigi Slovenske domače jedi, sva našla recept za Biskvit s pudingom (čeprav ne vem kolko je to tipična slovenska jed?!). Lotila sva se ga pa tako..

V posodi zmešaš 4 rumenjake, 2 žlice vode, 2 žlici olja in 6 žlic cukra. V drugi posodi zmešaš 6 žlic moke, 1 vrečko vanilijevega pudinga in pol vrečke pecilnega praška. Mali pomočnik poskuša z žlico suhe sestavine prenesti v prvo posodo. ;)

Ivan je pedantne sorte - ne rastrese skoraj nič. :)

V zmes dodaš 4 žlice mleka in sneg iz 4 beljakov. Pekač namažeš s putrom...

Mislim, da je blo mazanje pekača najbolj razburljiva stvar tistega dne. ;)

V pekač vliješ testo in pečeš na 180C ene 15 min, da je tota na dotik prožna. Vzameš ven, počakaš eno malo da se ohladi (ta čas skuhaš malo kakaua) in voila.. ena fina večerja.

Tisti večer smo zmazali vse. Pustili smo si samo tri koščke za drugi dan h kafeti.

(In še zmeraj nisem sešila Ivani predpasnika.)

dobra vila

2011-11-09T21:29:00.000+01:00

Glede na to, da sem konec septembra diplomo spravila pod streho, Ivan je svoj dopoldanski/popoldanski spanec razvlekel na tri ure, stvari za Milo pa so bile že skrbno pripravljene, mi je spet ostalo nekaj časa za ustvarjanje.

Poleg projekta, ki nastaja v tajnosti, me je spet prijelo servetkanje. Tokrat sem črke iz fimota (kar zamudno - še posebno razlaganje Ivanu, da to ni njegov plastelin) zamenjala z na roko napisanimi črkami. Počasi mi tudi zmanjkuje ploščic - bom mogla spet začet Nebota fehtat za kako tablico.

Tablica je šla h Sari, ki je v soboto pihala dve svečki. Ja, ja ti črvi rastejo.. Se mi zdi, da sem jim še uni dan pošiljala čestitke u porodnišnico. :)

mila

2011-11-02T16:09:00.000+01:00

Evo en glas od nas. :) Enim se je mudelo, pa smo v petek 28. oktobra, osem dni prej, postali štiričlanska družina. Pridružila nam se je Mila - nasmejana, zaspana, predvsem pa lačna gospodična.

Mila zaenkrat ni bila deležna še nobene moje ustvarjalne zamislice, ampak upam, da kmalu najdem čas tudi za to. Copatke so nastale pod prsti ene tete s Trsta.

jutranja pečenjara

2011-10-06T13:15:00.000+02:00

Danes sem se po dolgem času spet lotila peke - zdej imam enega ogromnega prostega časa. :) samo da zdaj iščem recepte kjer lahko sodeluje tudi Ivan. Ker če ne, je panika po kuhinji.
Nazadnje sem pekla slivovo pito kjer je Ivan mesil testo, mazal marmelado, zlagal slive in posuval orehe. Pita njam, vsi srečni in kuhinja niti ne tako razmetana.

Pa sem našla tale enostaven recept za maslene kocke.

Že navsezgodaj (naš dečko se zbuja okoli 6h) sem iz hladilnika vzela 175g masla, da se lepo segreje na sobno temperaturo. Ivan se je zagrebu za mikser ma se je kasneje mogu sprijaznit z žlico. :)

Ko položiš malega njoka na pult se lahko lotiš - btw. ob priliki mu moram nujno sešit en predpasnik. Tak, da pokrije cele noge. :) Postopoma dodajaš 90g finega rjavega sladkorja (jst sm dala muscovado), da se vse lepo penasto umeša.

Po cukru pa še 250g moke. Tukaj se je res fanj izkazalo imet pomočnika. Vsake tolko se je edino zamislil pa sem na skrivaj jst malo moke vsula. :) Po želji lahko dodaš koščke čokolade, limonine lupinice, oreščke, aromo vanilije ali mandljev. Mi smo dali en pikić vanilije.

Iz testa oblikuješ štruco in jo malo sploščiš, da dobiš kot en kvader. Na peki papir posuješ rjev sladkor - tisti bolj grob - in vsako stranico malo pritisneš v ta cukr. Zaviješ v eno vrečko in za 30min v hladilnik. Po pol ure štručko narežeš na debele rezine in zložiš na peki papir na pekač.

Pečeš 20 minut na 160C oz. da ratajo lepe rjave.

Voila!

Kockice so res njamsi in hitro narejene. Drugič bom naredila iz duple doze. In noter malo orehov vsula. Sva jih zadnjič z Ivanom lepo dozo stolkla in zmlela.

jp, jp še sem živa

2011-10-01T20:55:00.000+02:00

Že en čas me ljudje sprašujejo, da kam se je skrila Vila Lila. Prav nikamor. Še več je doma kot ponavadi. Problem je bil samo v tem, da ni bilo čas za ustvarjanje.

Glavni razlog -

Končno sem dipl. Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Jupi! Ena taka skalina se mi je odvalila s hrbta, da danes prav lažje diham. - če odštejem tista dva kosa torte pri Dane. Torta fina, nikakor se ustavit. :)

Drugi razlog je ta trebušček pod diplomo. Baje, da se črvičku kar nekaj mudi - brca, dela salte, pritiska navzdol. In ko se umirita najstarejši in ta srednji si privoščim počitek. Tako, da gre tudi tistih nekaj prostih ur.. Vseeno sem končala nekaj izdelkov, ki so se mi motali pod prsti že enkrat od aprila - maja.

Tablica za Lučo.

V podobnem stilu še za Sofijo.

Ogledalce za Ulo. V nastanku pa je še eno za setrico Elo.

Vse stvarčice seveda opremljene z Vila Lila etiketico.

Zdej sem se lotla enga ustvarjanja, ki ga ne bom pokazala tako hitro. In pol pride mali črv. Tako, da ne vem kdaj bom spet na liniji. Morda spečem kake nove piškotiće.. ;)

mau mau

2011-07-06T14:11:00.000+02:00

Izgleda, da bo letošnje poletje tudi bolj skopo z objavami. Ampak pridejo dnevi, ko se mi ne da niti priklopit računalnika, oz. bolje rečeno ga ne utegnim priklopit. In gre mimo dan, dva, teden.. Dopoldne igrarija, pospravljanje, kuhanje, popoldne igrarija ali klatenje. Zdej se je začela še kopalna sezona, tako da zmanjkuje tudi časa za ustvarjanje..

Imam pa par sličic in izdelkov še na zalogi. Tale muca mau mau je bila nakrižkana za pepermintov piknik. Okvirček je Ikeiin ki pa je bil deležen temeljitega brušenja, barvanja in lakiranja. Na koncu je izpadel kar fanj. :)

Mucka je seveda tudi iz zbirke andwabisabi vzorčkov.

v višave

2011-06-21T12:28:00.000+02:00

Čeprav so bili pretekli meseci kar natrpani s pisarijo, pospravljanjem, slabostmi in primankljajem energije, se je vseeno vsake tolko našel čas za kakšen križec. Tokrat so me navdušili Grace Kim in njeni andwabisabi vzorčki. Nekaj sem si jih privoščila in veselo začela križkat. Če so mi vzorčki zanimivi in simpatični kar ne morem nehat in kakšne končam tudi v enem večeru - dokler Nebo gleda nogometno tekmo.. :)

Tale raketa je odletela v najlepšo primorsko vas h Aljažu.

H okvirčku je bila pritrjena še kuverta za soudke in lepimi željami.

V planu je bil tudi doma narejen okvirček, vendar je imel tudi Nebo prenatrpane mesece. Mogoče drugič. :)

mizica pogrni se

2011-06-08T11:57:00.000+02:00

Medtem, ko sem v soboto zjutraj delala šopke iz lavande, je Nebotova mama rezala lavando, Ivan je kontroliral da je vse porezala, Nebo pa se je iz deskic, ki so prišle v paketu z novim štedilnikom, lotil mizice za Ivana.
Naš črv namreč že sam je in včasih je kar problem prinesti polno žlico do ust, če je krožnik predaleč.

Malo žaganja, zabijanja, lepljenja, drsanja (vmes izlet do sosednje vasi po cev za kompresor, da Ivanu napihamo nov bazen) in miza je bila nared. Vlih lepo se je posušila do kosila in.. test je prestala z odliko!!:) Ivan je čisto sam pojedel poln krožnik župe pa še fanj se mu je zdelo.
Na začetku me je malo motlo, da je zabil letve s treh strani - to pomeni da se bo drugi otrok peštal na drugi strani. Pa je rekel, da ta mizica je samo njegova. Drugemu bo naredil novo. Tudi prav. :)

Zdej bi blo fanj, da imamo eno tako še doma... :)

viola

2011-06-07T14:21:00.000+02:00

Nebotova mama je prava mala zeliščarka in če se le da, ji pri tem zelo rada pomagam. Nabiramo šentjanževko in jo namakamo v olivnem olju, mlade žajbljeve listke nastavljamo soncu skupej s cukrom in limonami, u cukru točamo višnje, nabiramo materino dušico za hladne zimske dni in še in še.

Ta vikend me je v Dalmaciji prav lepo zaposlila. Tako me lahko zaposluje kadar želi. :) Porezala je štiri grme lavande in me prosila, če lahko naredim šopke, da bi jih posušili. Ou jes pliz.
Nekoč sem sovražila vonj lavande, zdaj mi ga pa ni dovolj. In poleg še te prečudovite viola barve.. Sobotno jutro me je takoj napolnilo z energijo. Kar ni šlo v šopke je šlo v škatlo od panetona, ki smo ga otamanli tisto jutro.

Drugič nas čaka še dvakrat tolko grmov. Ma so neka druga sorta pa cvetijo kasneje. Pa en lep trakec morem vzet, ker zdej smo vezali s tistim kar je prišlo pod roke.

Drugo leto pa da bomo delale lavandino žajfo. :) Jupi!

čas za špinačo

2011-05-28T23:02:00.002+02:00

Zadnje čase sploh ni časa, da bi se usedla za računalnik. Pa imam kar nekaj materiala ki čaka na objavo. Pa na pepermintovem pikniku sva bla z Ivanom (kjer smo se imeli super fanj!), pa par objav bi komentirala ampak nikakor... Časa ni, čas beži. Ivan zadnje čase zjutraj potegne, pa dokler pomarendamo in se zrihtamo je že ura za it malo ven al pa v zgornji štuk na kafe. Štiri ure hitro pasajo in čas je za dopoldansko spanje. Ta čas pa vrtnarjenje, furjenje, zmrzavanje, peglanje, pospravljanje... Pa tako me je bilo strah, da bom imela preveč prostega časa. E ja.

Ta teden je bla na vrsti špinača. Na začetku nikakor zrast pa mi jo je bilo malo škoda rezat, sem jo pustila da zraste. Potem pa dva dežja in je podivjala. Sklep - ta teden jo rabi pobrat, pojest al zmrznit, če ne bo šla v vrhe in ne bo za nič.
In se je začelo. Rezanje, čiščenje, furjenje, rezanje, pakiranje. V ponedeljek sem jo samo malo vrgla na puterček, česen in mleko in jo dala h pireji. Me je malo zaneslo in je ostalo pireja in špinače pa sem v torek naredila njoke. V sredo pa špinačne žepke polnjene z ovčjim sirom z drobnjakom. Niso mi najboljše uspele ma za pojest so ble. Še posebno potem ko sem jih posula z veliko dozo španskega ovčjega sira. :)

V ponedeljek sem bila še tako polna kuharske energije, da sem mimogrede spekla še krompirjevo pogačo - fokačo.

Čeprav je bil plan, da se bo špinačo jedlo cel teden, mi jo je bilo v sredo počasi zadosti (in potiho sem si zaželela, da bi bla njiva en pikič manjša). :) Ampak smo pa zdaj špinačno priskrbljeni za nekaj časa. Pa čez kak teden mogoče naredim še palačinke s špinačo.. Sicer bo pa druga runda hitro zrasla.

No ko se vse to furjenje, rezanje in kuhanje konča je ura že štiri, Nebo pride, južna in potem skakanje in bazenčkanje pred hišo dokler se Ivan tolko ne zmartra, da gre prostovoljno v hišo. Pranje, večerja, flaša in ura je devet. In Vila Lila obleži...

moje druge tazaresne

2011-05-11T22:14:00.000+02:00

Po mojih prvih tazaresnih so prišle na vrsto druge tazaresne. :) Sej ne da sem te prve že raztalala in potrošila, ma glede na to, da ima vila lila novo glavo in svoj e-mail naslov je bil čas, da si omislim nove.

Zdaj jih zataknem za kakšno moje doma narejeno darilce in ko me kdo vpraša - ej kako že pridem do tvojega bloga? - khm, khm... izvoli. :)

two hearts are beating together

2011-05-05T22:42:00.000+02:00

... se mi je vrtelo po glavi, medtem ko sem križkala tole čestitkico. Po maminem naročilu za mladoporočenca. Vzorček mi je simpatičen pa tudi zelo priročen, ko si malo v stiski s časom. V barvnem okvirčku, na kartonu, velikosti pol A4.

Naše darilo za taiste mladoporočence je še v izdelavi, ker več kot par križcev na dan mi zadnje cajte ne uspe. Ampak bo. Ker.... TARATARA... danes sem končala s pisarijo in oddala v pregled!! :) Kaj bom zdej z vsem prostim časom? Rada bi kakšno dobro knjigo prebrala, končno spet zagnala šivalni stroj (če ne zaradi drugega, da zarobim dvojne zavese, ker nam v Dalmaciji na oknu že dva leta visi rjuha), malo počinla, začela telovadit, končno uredila Ivanov foto album, ker zadnje slike noter so iz lanskega aprila, tudi knjigo pletenje bi lahko preštudirala ali pa se končno lotla doodle tečaja, ki sem si ga privoščla januarja in je čakal na boljše čase..

Lahko pa končno speglam teh pešnajst strojev robe, kakšna generalka hiše tudi ne bi škodila, lotit se moram kuhat golaža, presortirat robo..

Lahko pa tudi samo Ivana lovim cele dneve.

v živalski vrt h sosedom

2011-04-18T14:09:00.000+02:00

Včeraj zjutraj smo pojedli konkretno sataraško marendo, napolnili rucake, spakirali vso opremo in krenli proti živalskemu vrtu u Ljubljano. Ker je bilo dokaj zgodaj smo na poti skrenili še do Ajdovščine, ker si je Nebo en dan prej na firmi pozabil denarnico. Ker so Dobravlje blizu Ajdovščine smo skrenli še na eno hitro kafe do Anuške. Smo rekli, da smo na poti u Ljubljano, Nebotova sestrična je pa razumela, da u Lignano. Na koncu smo zvedli, da je tudi tam super živalski vrt - ne tako velik kot ljubljanski ampak vseeno zelo lepo urejen.
Ker sva z Nebotom ljubljanskega že vidla, Ivan pa še nobenega, smo se odločli, da gremo vidit tega taljanskega. :)
Smo popili kafe, Ivan še malo pomarendal in štart. Ker je Selo blizu Dobravlj smo se na hitro ustavli še pri Anastaziji in Luki A. (to so vse frišni črvički). Ni jih bilo doma, pa smo krenli naprej.

Po slabi uri in kopici čudnih križišč smo prišli u Lignano. Iz sosednjega avta so poskakale pučke v kanotjerah na špalinice (spodnje majice na trakce) in bežale pred starši, ki so jih hoteli obleči. Pa so jim hitro dali za zgled bimbota u đuboti (naš Ivan u jakni in s kapo). :)

Ivan je začel vriskat takoj na vhodu, kjer te pričakata dve žirafi. Pa zraven kamele. Pa štorklje in race. Hitro smo ga dali vn z vozička, da je vse v miru preštudiral.

Živalski vrt je res super zrihtan. Nikjer papirčka, čisti WC-ji, urejene potke, smešna drevesa, vse polno igral za otroke, pri živalih s kmetije pa so tudi avtomati kjer za 20 centov dobiš nekaj hrane za pitat male koze.

Za 5 evrov si lahko sposodiš tudi tak vsestransko uporaben voz. Noter stoji nekaj otrok in vsa prtljaga. :)

Opice z Madagaskarja (saj veste tiste I like to move it move it) so skupinsko počivale v krogu. Ne vem, če je vsaka svoj rep okrog sebe ovila al je to od sosednje?! Nekaj časa sploh niso dvignile glave, potem pa vsake tolko ena ali dve. :)

To je pa največji uživač! Ves čas na hrbtu, vsake tolko se je malo popraskal, si pogledal nohte.. ;)

Če je bila pri veliki šipi gužva, si leva lahko pokukal tudi tako. :)

Uglavnem imeli smo se ful fanj. Živalski vrt je definitivno eden najboljših izletov za it z otrokom. Smo se zmenli, da ko bo drugi imel eno leto gremo vidit unga v Ljubljano. Ko bo pa ta tretji imel eno leto gremo pa na Dunaj. Baje, da je tam najlepši živalski vrt v Evropi (ali celo na svetu??). :) Lepo Ivanu - on bo videl vse tri. (morda celo še kakega več) :)

No ma, da ne boste mislili, da je bilo nedeljskega pohajkovanja konec. Na poti nazaj smo se spet ustavili u Seli - pa še na torto smo prišli, ker je Matija pihal drugo svečko. In potem (ker je bila še taka spodobna ura) smo se še malo ustavili u Dobravljah. Dokler je teta narezala vse šalamine, pancete in pršute sta se Ivan in tata lovila po vrtu, jaz sem pa poklepetala z Anuško. :)

A je potrebno dodati, da smo zaspali takoj ko smo prišli domov? In prespali celo noč... :)

easy na srednje

2011-04-16T18:16:00.001+02:00

Današnji dan se je začel bolj na hojladri. Noč smo na pol prebedeli. Vsaj jaz in Ivan. Zgleda, da so spet kaki zobi na obzorju. Prihod novih zobu pri naši hiši pa v večini primerov spremlja še kaka visoka vročina, neprespane noči, nervoza, njurganje, nezmožnost obstanka dveh minut pri eni stvari. Po novem se je pridružila še trma in vriskanje. Grozno se mi smili, ker si niti predstavjlat ne morem kako to boli. Moja nona je pravla, da če bi mama vedla kako boli to izraščanje zob, bi si dala črn fačol (ruto) na glavo.
No in spet se je začelo. Tokrat še zamašen nos, tako da če je popustila bolečina je pa nos zatrokiral. In je blo vstajanje na pol ure - uro. Ponavadi ga rabi samo dvignit v roke, zapet eno kitico Jaz sem mala roža in že spi.

Zjutrej sem se zbudila vsa speštana. Tudi Ivan ni bil nič boljši, Nebo je bil pa že na poti v službo. Povrh vsega sem še fasala neko trebušno virozo al nekej, tako da je tekanje v wc moja glavna rekreacija zadnje dni. (mislim, da je velik problem tudi v moji naklonjenosti picam in kebabom in ajvarom zadnje cajte - pa nonstop bi nekej grickala dokler tipkam). Cela fešta!

No ma pred kako urco so se dečkota speštala in odpravla na en giro po Bistrci. Aaaaaa! Sama! To je zadnje čase redkost pri meni. Takoj ko sta krenla z dvorišča, sem se hotela vrč na pojstlo in pod kuter. Samo jst ne poznam polurnega počitka. Al par ur al nič. Hiša mrzla, nič mi se ne da. (poleti ta mrzlota paše, ma zdej niti ne). Pa sem si prvoščla en dolg vroč tuš in velik vroč kakav (vem, da bi mogla raje kako mrzlo nesladkano kamilico, ma mi paše kakav). Zdej mi je že bolj toplo pr srčki in po ti objavi, ko si ogrejem še prste se lotim diplome.

Malo sem boljše volje, ker je diploma že prav blizu konca. Če gre vse prav, bi drugi teden mogla zaključit. Uf. Pol si bom oddahnila. Ker sem potrebna enga konkretnega spanca in nedela. Za boljše razpoloženje v teh zahlajenih dneh za računalnikom, pa mi pomaga tudi Caro Emerald. Hvala Črtasti Špeli, ki nas zalaga z dobro muziko! ;)

Zdej pa šibam, ki Bistrc ni ulih velik in gira je lahko hitro konec.

znamkice

2011-04-08T21:04:00.000+02:00

Zelo rada hodim na pošto. In pošiljam čestitke, paketke, kartice. In zelo rada na te čestitke, paketke in kartice prilepim kakšne lepe, posebne znamkice. Hvalabogu imamo na naši pošti zelo prijazno poštarco, ki mi vsakič z velikim veseljem pokaže vse nove znamke in mi jih tudi po pet gor prpopa. V vseh letih od kar živim pod pošto Prem, mi še ni prilepila tiste bele računalniške. :)

Pa mi je zadnjič predlagala naj se včlanim v filatelistični klub. Fora je v tem, da mi bo vse nove znamke čuvala (mislim da) 20 dni. Pa sem rekla o super, vzamem takoj. Tako in tako jih sproti kupujum, pa tudi če imam kakšne posebne na zalogi. Edino nisem sigurna, če morem potem obvezno vse uzet - tudi tiste, ki mi morda niso lepe. Ma se bomo že zmenle. Pa še je rekla, da mi bo po poštarju Jadranu poslala vrednosti znamk, tako da lahko čestitke in paketke vržem kar na svojo kuhinjsko vago in sama prilepim znamke. Če bo kaj zmanjkalo mi bo že dodala.. Kaj ni fanj? :)

Tako zdaj že čaka kitajski zajc, maškare, narodne noše, srček...

via dalmacija

2011-04-05T22:05:00.000+02:00

Naša hiš(k)a u Dalmaciji stoji le 20 minut stran od Zadra ampak vseeno se le redko odpravimo tam na kak laganini sprehod. Največji razlog je to, da večinoma pridemo dol za dva dneva in takrat se hiti čim več nardit. Zmeraj je kaj za prekopat, pofrezirat, zašraufat, montirat, prefarbat.. In potem je tukaj že nedelja, kosilo in via nazaj domov. U Zadar se gre, ko Nebotu zmanjka kak gradbeni material al orodje ali pa ko se v soboto navsezgodaj odpravimo na tržnico po ribo. No, takrat sledi še kako kafetko in šib domov.

Tokrat smo štartali že u četrtek kar pomeni bonus dan in čas za klatenje. Jupi!
Nebo se je u petek popoldne odpravljal v izvidnico za pult za novo kuhinjo. Spet bo skakanje, sem si mislila. Pa me preseneti - ala, hitru se zrihtejte gremo na sladoled! Jupi na kvadrat!

In že smo šetkali po rivi in se nastavljali sončki.

Namesto čez mesto smo se proti centru odpravili po potki ob morju. V tem času že senčna ampak smo hitro ujeli sonce. Po tej poti je fanj zvečer, ko svetijo lučke po tleh. :)

Nisem imela vlih cajta nekej slikarit, ker sem imela konstantno polne roke. Najprej sem pomagala Ivanu nabirati kamenčke za metat u morje, potem smo pili kafe, potem nam je zadišala pica, pa sva z Nebotom vsak z eno roko porivala voziček in z eno jedla. Pol pa še seveda na sladoled. Pol mi je blo malo slabo ma smo se imeli ful lepo. :)

Drugi dan smo preživeli na vasi ma nam je blo vseeno ful lepo. Dokler tata ne sestavi pravega lepega lesenega smo Ivani urihtali provizoričen peskovnik.

Se je ulih tako super zabaval s prekladanjem in metanjem v zrak. Drugi dan je odkril še čare tega rdečega razbitega lavorja, pa je pol dneva noter presedel in se glasno smejal.

Nebo je šel navsezgodaj po šparoge v gozd čez cesto pa je mimogrede prinesel Ivanu še eno želvo. Tale je bila za pest velika, so pa tudi takšne za dlan velike. Dokler jo je Ivan opazoval je bila skrita v oklep pa mu ni bila bohvedi kako zanimiva. Je še malo po njej potrkal, počakal, potem pa se vrnil nazaj v svoj lavor. Ta čas pa je želva odšibala naprej. Nazadnje smo jo videli skrito pod blitvo.. ;)

čestitke malo drugače

2011-03-28T21:50:00.000+02:00

Zadnje čase čas ni moj najboljši prijatelj. Ne spomnem se kdaj sem nazadnje kaj nakrižkala, sfimozirala, zašila. In zdaj še, ko se je ura obrnila in je Ivan svojo nočno smeno prestavil iz sedme na deveto.. Ne vem, ne vem. Rojstni dnevi pa ostajajo in vsakič me prsti zasrbijo, da slavljencu pošljem čestitko.

Pa sem v pripravljanje (predvsem) otroških čestitk vključila Ivana. Barven list sem zalepila na pol A4 veliko čestitko. Ker še ni tako spreten z barvanjem in risanjem si pomagava z nalepkami - sčasoma jih bova zamenjala z doma narejenimi in z Uhujem prilepljenimi. Ivan je izbral nalepko (beri - slučajno s prstom zadel ob njo) potem pa sva jo skupaj zalepila. Na koncu je vseeno še malo dorisal in porisal - narisane črte so zelo fine in rahle, rabi čestitko malo od bližje vidit. :)

Slavljenec Jan je bil čestitke zelo vesel. :)

šokoljad

2011-03-28T17:35:00.001+02:00

Prejšnja torek in sreda sta bila pri nas pečenjaška. Nebo je praznoval svoj 3x-ti rojstni dan pa sem mogla spet poskrbet za sladkega lačne mizarje na firmi. Po lanskoletnem čokoladnem kruhku nadaljujem čokoladno tradicijo.. (največ zato, ker imam doma knjigo Čokolada - najboljša kuharsko-pečenjaška knjiga. Jo imam rada tudi zato, ker je noter samo ene par receptov katerih se ne bi lotla - predvsem zaradi neznanih sestavin)

No, to je edina sladica brez čokolade in recept je od tete Ivanke. Noter so beljaki, cukr, moka in lešniki.

Ena zelo na hitro pripravljena stvarca - listnato testo namažeš z nutelo, posuješ z lešniki, zrolaš, zrežeš in spečeš. In poješ. :)

Me je martralo lotit se teh piškotkov. Hitro pripravljeni ma malo več packanja.

In za piko na i - torta! Za našega mizarja v obliki drva. :)

Naredila sem še čokoladne mafine ampak te mi ni uspelo poslikat. Zgleda, da je blo fino, ker sem popoldne dobila nazaj prazne škatle. :)

p.s. rahlo nimam časa prepisovat vseh receptov, če bi pa kdo kakšnega mi lahko piše na mail, pa mu pošljem.

ruožca cveti, po ribi diši

2011-03-20T20:09:00.000+01:00

Danes zjutraj smo se odpravili u Reko na piaco (tržnico). Paša za oči. Ni da ni. Ribe, zelenjava, sadje, rože.. Vse te prime, da bi kupil. Ker je bil prvotni namen nakup ribe, smo se odpravili najprej po to. Nebo se je odločil za škombre in enega osliča za Ivana. Pa blitvo za h ribi, redkvice, por, cvetačo in kelj. Smo se zelenjavno oskrbeli za cel teden. :)

Ker je bil lep sončen dan je Nebo na plan izvlekel gradele in tako se je v Bitnji prvič peklo ribe pred hišo. Zraven cvetočih narcis. :)

Ta čas sem jaz skuhala krompir z blitvo, Ivan pa je sredi kuhinje malo počival. :)

Kosilo je blo za prste polizat (čeprav je še ostalo, ker mi vedno še malo več za rezervo skuhamo). Oslič se je malce razpadel, ma Nebo pravi da zato, ker oslič ni za na gradele.

Ker rib ful premalo jemo, smo se odločli, da bomo jutranje obiske v Reko mogli malo pogosteje prakticirati.

na wajdovsko

2011-03-19T20:22:00.000+01:00

Prejšnji vikend smo se končno odpravili pogledat malo Anuško - druga sestrična od Ivana. Ker je Anuška drugi otrok v familiji in je mama že vsa prskrbljena z otroško opremo, smo se odločli za soudke. In za soudke rabimo kuverto za soudke.

Kot ponavadi sem za izdelavo kuverte čakala zadnji dan. Po napornem dnevu (pisarija) sem se ob enih 8h zvečer usela na posteljo in začela zbirat ideje. Na koncu sem se odločla da kar njeno ime nakrižkam, ker bilo kakšen motivček bi mi vzel dosti časa, oči so mi pa že skupaj lezle. In sem se lotla..

In mi je rablo do u-ja, da sem ugotovila, da ška v nobenem primeru ne speštam gor. Me je prou omotica primla.. Pa sem še na začetku razmišljala, da si preštejem kvadratke, če bo dovolj mesta. Ampak ne. Ura je bila že kake 21.30 pa sem se lotla druge najhitrejše varijante..

Glede na to, da je bilo narejeno v polsnu, je izpadlo kar uredi. :) Edino ta balon mi je malo sumljiv ma ala.

Uglavnem, obdarovanci so bili zadovoljni, to mi je pa tudi najbolj važno.

p.s. prva slika je v originalu slikana vodoravno in ne vem zakaj mi jo vztajno meče navpično. jo ne znam obrnit, tako da malo glavo zasukajte. :)

klači

2011-03-08T11:28:00.000+01:00

Ta vikend je prav dišal po klatenju. Sonček, toplo, ena dobra energija. Ker pa pri naši hiši nismo ulih ljubitelji pusta, smo iskali mesta brez maškar. In tako smo se v soboto odpravili proti morju, v nedeljo pa v hribe.

Najprej smo šli na obisk h teti Franki u Sveti Križ nad Trstom.

Po njamsi kosili je pasal en sprehodek čez stari del vasi in naprej čez borov gozdiček - zaradi vozička se nismo uspeli spustiti nižje k morju. Ampak smo pa zato dobili prelep razgled s Sv. Primoža. Odlična sobota! Na sprehodu je bila tudi Nina, tako da par slikic tudi pri njej. ;)

V nedeljo pa v hribe.. Po dveh vzponih na Vremščico z divaške smeri, smo tokrat štartali s pivške. Ivana tati na hrbet, marenda, kape in plenice pa na mamin hrbet.

Potka je srednje strma - prav nalašč za izi nedeljski izlet. Žal pa smo se malo pod vrhom obrnili zaradi močne burje. Nedeljo smo zaključili u vaški oštariji z domačo piščančjo obaro, brzuoto, tjnstanim krompirjem in telečjim zrezkom. Odličen vikend! ;)

rekviziti

2011-03-02T17:28:00.002+01:00

Ker naš črv že kar veselo koraka in ker je zadnje čase pojem "biti na miru" znanstvena fantastika, ne moremo pričakovat, da bo užival na naši novo pridobljeni klopci za martinčkanje. Zato ga dopade dekica in raznorazni rekviziti za odganjanje dolgčasa. Tukaj se spet pokaže, da je imeti mizarja pri hiši jako dobra zadeva. ;)

Dokler ni še montirana ograja, žoge in leteče zadeve ostajajo v hiši, kocke, ki se lahko pogubijo tudi. In zato gre mama vsake tolko v izvidnico s čim nam tata podkuri ko je mraz. Tata nam podkuri s takšnimi in podobnimi zadevami:

Sem se malo zlagala. Ni vse za podkurit. Te mini ograjce je tata dal zanj nastran, ko je bil še v trebuhu. :)

Teh rožičkov mi je ratalo rešit samo šest. Ostali del škatle je misteriozno zginil čez noč.

Teh je blo poln prtljažnik, tako da večina gre sigurno v toplotne namene. :)

Smo ugotovili tudi, da ima vsega preveč tako, da ena polovica zadevščin gre za nedoločen čas na stran. Pa tudi hitro zgubi zanimanje, zato čuvamo za malce kasneje. Morda takrat s tato skupaj kaj sšraufasta al zlepista. :)

100tka

2011-03-01T10:18:00.000+01:00

Uuuuu, danes pa pišem 100to objavo!!

Doma smo jo zapili s kozarcem mleka in bananinimi muffini. :)

BANANINI MUFFINI
za 12 kupčkov

Najprej zmešaš 250g speštanih banan skupaj s 125g masla in enim jajcem ter 100g sladkorja.
Dodaš en vanilijev sladkor, en pecilni, 200g moke in pol žličke soli.
Naložiš v modelčke in pečeš 25 min na 200 C.

Voila!

Sem prvič pekla z Ivanom. Dokler sem jaz peštala banane je on eno zmazal. Potem pa mi je pomagal zložit papirnate modelčke. Je zložil vse, samo potem je ene tri nazaj vn vzel in jih trgal dokler nisem vse končala in muffine dala v pečico.:)

Pa še na sto! :)

martinčkanje

2011-02-26T17:09:00.000+01:00

Pri nas doma smo se letos pravočasno pripravili na (udobno) martinčkanje. Smo kar zvesti martinčkarji - samo malo sončka, pa smo že pred hišo. Najpogosteje po kosilu s kafjetkom. ;) - najpogosteje ob delavnikih, med vikendom raje v kak hrib.
Ker nas je pa pri naši hiši vsako leto več in se vse pogosteje soočamo s pomanjkanjem takšnih in drugačnih ležalnikov, ribiških stolčkov, pručk.. je Nebo naredil klop.

Zaenkrat je še brez pouštrou, ker se z Nebotom še nismo zedinila glede barv in trdote / mehkobe pouštrou. Jst bi mehkejše, Nebo pa pravi, da raje ne, ker pol se pa res ne bo ustal z nje. :)

Zela na komot na njej sedi naša 3 - članska družina.

Zdaj je na vrsti mizica. Ena taka, ki bo šla pod klop in bo vedno tam kjer jo rabiš. Trenutno imamo eno z Ikee, ki služi tudi kot moja nočna omarica ali pa Ivanu kot mizica za igranje. In potem včasih že s kafetom u roki iščeš po hiši mizo. :) Za mizo pa ograja. Ker tisti naš črv že kar konkretno koraka.. :)

za vroče poletne dni in mrzle zimske noči

2011-02-25T21:24:00.000+01:00

Nebo je bil za razliko od mene januarja in februarja zelo aktiven in priden (kar se tiče ustvarjanja!). Končno je končal dvoje škure. In ta vikend so bile že provizorično (nimajo še tistih haklcu za jih zahakljat) montirane na naši hišici u Dalmaciji.

Tako so se eno lepo sončno februarsko popoldne sušile pred hišo. Te so za našo sobo. :)

In tako zgledajo provizorično montirane.

Priden ta naš Nebo, a?:)

Pri tako zaprtih škurah smo kasneje jedli kosilo. Ker je bil zunaj sonček in kar toplo sem imela občutek kot, da je poletje in smo te škure zaprli, da nam vroče poletno sonce ne segreje sobe. :) Prav dišalo je po morju, rožmarinu in popoldanskem počitku...

bo počasi zadosti

2011-02-23T12:44:00.000+01:00

Tega nebloganja mislim. Diploma gre. Vsaj meni se zdi tako. :) Samo sem ugotovila, da lahko kako minutko med dnevom, ko se Ivan tolko zaigra, da se mama lahko usede za računalnik (kot naprimer zdaj), tudi posvetim kakšni novi objavi. Sej ustvarjala sem bolj malo. Skoraj nič.

Prejšnji teden sem se naprimer lotla tega križkanja. Ampak moje križkanje te dni zgleda tako: dokler se Ivan pri mizi igra s svojim lesenim orodjem naredim pet križcev. Potem odkrije svojo že pozabljeno foro "mama glej kako stvari padajo na tla". Mama naredi tri križce, pobere igrače. Tri križce, pobere igrače. Ivanu dovolj lesenega orodja. Se preselimo na veliko pojstlo in med prepevanjem kilikilikilijakazaka Ivan posluša in maha s kremo po zraku, meni pa uspe narediti dve vrstice. Potem dva dni nič. Tako nekako in naprej. :)

Sem pa januarja ustvarjala malo drugače.

Za Ivanov prvi rojstni dan smo furali kmetijo. Torto sem spekla kar sama iz bele čokolade, maskarponeja in smetane. Idejo za okras pa sem si sposodila pri Peguli.

Ivan me zdej vleče za prst. Na vrsti je nov giro po hiši. :)

pišemo

2011-01-19T14:39:00.000+01:00

Pri naši hiši smo se po Novem letu resno lotili pisanja. Takšnega in drugačnega.

Ivan še ni ulih od risanja in pisanja po papirju, zato vse barvice in flomastre, ki mu pridejo pod roke vtakne v prvo luknjico, ki jo zagleda. Kar zanimiva igra pa še dosti časa se zamoti s tem vtikanjem. (primer kako lahko miklavževo darilo - podstavek za kafetjero - uporabiš še za kaj drugega) :)

Jaz sem se pa resno lotila pisanja diplomske. Zato se žal za nekaj časa umikam iz blogovske scene. Mogoče vsake tolko kaj objavim ampak sem se odločila, da ko Ivan spi študiram, ko je pa buden rihtam po hiši.

Zdej pa držte pesti, da čim prej to spišem. ;)

kdo mi stolče kilo mandlju?

2011-01-02T22:12:00.000+01:00

Zadnje čase se mi zdi, da nonstop srečujem neke recepte, ki vključujejo mandlje - pri Črtastem pečejo kantučine, pri TT kitchen pečejo biškotke s kremo od kandiranih škorjic mandarin in popečenimi mandlji - ok, zdej se spomnem samo teh dveh, ma grem stavit, da jih je blo še več! :)

Pri nas doma imamo mandlje ful radi. Še posebno tiste spred naše hiše. - vem, sem se že ene parkrat pohvalila. :) Ampak nikakor, da jih stolčem. Ko Ivan spi, se mi ne da ulih po kuhinji razbijat pa tudi hitim kaka druga gospodinjska dela delat, ko je buden bi pa tudi on tolkel. Ponavadi to delam zunaj in zdaj, ko še ne hodi in me opazuje iz vozička, mu po treh razbitih mandljih rata dolgčas..

Tako cveti naš badem. Prva drevesa, ki cvetijo v vasi. Prav gušt jih je gledat.

No in ki že tolko nakladam o teh mandljih sledi en recept. In ne, nisem pekla to te dni (je iz zaloge receptov) - prvič, ker sem bla na švoh s cajtom in drugič, ker jih nimam stolčenih. In tretjič, ker Nebo ne mara skute in pol me toka pojest vse. In glede na to, da zadnje čase težko zapiram gumbe, se pečenju za nekaj časa odpovedujem. Morda.

PITA S SKUTO, MANDLJI IN AMARETTI

model s premerom 24 cm

sestavine za 8-10 oseb (brez problema jo lahko potamani tudi ena sama!)

Za to fino pito rabiš:

300 g moke

300 g skute

250 g sladkorja v prahu

200 g mandljevih piškotov – amaretti (dobiš jih v Euro Spinu)

100 g masla

50 g mandljev

2 jajci

1 vrečka kvasa

maraskino – višnjev liker (po želji)

Presejemo moko, 150 g sladkorja in kvas.

Dodamo maslo, ki smo ga omehčali na sobni temperaturi, eno jajce in kozarček maraskina.

Hitro zamesimo testo in ga razdelimo na dva enaka dela.

Z enim obložimo model, ki smo ga namazali z maslom in pomokali.

Z lopatko zmehčamo skuto in ji primešamo preostalo jajce in sladkor.

Vmešamo zmlete mandlje in zdrobljene mandljeve piškote.

Drugi del testa nalomimo na drobne koščke in jih razporedimo po piti.

(po želji lahko po piti posuješ tudi grob sladkor)

Pečemo 35min na 190˚C.

Pito vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi. Šele potem jo vzamemo iz modla in postrežemo.

VOILA! :)

Upam, da vam receptek pride prav..

obešalnik za gospodične

2011-01-01T22:26:00.000+01:00

Kot se spodobi za novo leto, začenjam na frišno. S frišnimi, nežnimi barvami. :)
Izdelala sem ga že kar nekaj časa nazaj, ma sem čakala, da pride v male roke, da ne pokvarim presenečenja. Zdaj, ko pa že visi pri mali gospodični, ga lahko tudi javno objavim. :)

Obešalniček sem naredila prvi blogerski črvičici (od teh, ki jih jaz poznam seveda!) - gospodični Hanni od Črtaste Špele. Sem gruntala, kaj naj ji pošljem - za križkanje ni bilo dovolj časa, servetkov sem se po novoletnih čestitkah za nekaj časa naštufala, fimo sem tako hermetično zaprla, da se mi ga ni dalo vleč ven, velike knjige o pletenju še nisem naštudirala.. Pa mi je kliknilo zvečer, ko sem vzela Ivanovo spalno vrečo z mehcenega obešalnička..

Najprej sem mislila filcaste črke gor šivat, pa sem se odločila za štikanje. Za prvič je izpadlo kar vredu (če ne gledaš preveč od blizu). Seveda se filcu nisem mogla izognit.

Sem se bala, da ne bi bilo preveč čičkasto, pa je rekla mama, ki je bila trenutno na obisku, da ne more bit čičkasto, če uporabljam samo dve barve. Plus en mičkin gumb.;)

Oblekca ni del darila. To jst šparam, če bo Ivan kdaj imel sestrico.:) Sem samo hotela pokazat, kako si gospodične lahko pospravijo svoje kiklce.

Aja, ta obešalniček tudi diši. Med polnilo sem dala ene par kroglic s tistih vrečk, ki se jih da med obleke, da dišijo. Upam, da obešalniček ne bo samo za okras (!!) in da bo Hanna tudi kaj gor obesla. ;)

dan kot vsak drug

2010-12-31T22:38:00.000+01:00

Danes bom malo fantazirala oz. pisala kar mi pade na pamet. :)

Citiram mojo pametno sestro... "Kot vsak normalen človek, tudi jaz ne maram silvestrovanja, vsega tega polnočnega lubčkanja, petard in prisiljenih žurov.".. Tudi jst nisem od teh for. Poleg pusta mi je silvestrovo en tak dan, ki bi se zaprla u hišo, ulegla na kavč in ne me gledat. ;) Ala, ko smo bli "mladi" je bil izgovor za kako 3-dnevno potovanje v bivšo Jugo, ma zdej.. Se mi ne da. Zato sem danes doma.

Pa lepo od začetka. Danes je bil prav en fanj dan. En del. Nebo je imel dopust pa smo se zjutraj odpravili malo do Kopra. Jst sm tela malo uživat u sončki z mojima fantoma, Neboti pa je učjrj dokončno crknu DVD player in smo mogli po novega, ker če ne bi bli danes stuck with Marjo (sej ne vem - kaj je Marjo na sporedi?!). Pa smo združli oboje. Najprej smo šetkali in kafetkali, pol pa še eno malo po trgovinah. Umes sem srečala bivšega sošolca sz svojo drago in 3-mesečnim črvičkom (Matej, če čitaš - sem prou vesela, da smo se srečali!). Čez pol ure pa smo srečali še Nebotovega sodelovca z njegovo drago in njihovim črvičkom - Jurij je ene par mescu starejši od Ivana in smo se imeli prav fanj na kafeti. En cajt je en vriskau en cajt drugi - da ne bo pomote! - dotično vriskanje ni blo vriskanje-jokanje, ampak vriskanje-poglej moj grisin, vriskanje-poglej tega psa, vriskanje-ki je moja flaša.. Cel žur. ;)

Pol smo prišli domou, Nebo je hitel štimat DVD, Ivan je hiteu štet kable, jst pa sem hitela pospravljat. Fanta sta pomarendala, jst pa sem zamesla za pico. Ivan je popil svojo flašo, ampak nikakor zaspat. Pa ga gre Nebo malu pocartat in kar naenkrat čuješ - bruha! Potem je sledilo kopanje in dokler sem spucala sobo, hodnik in kopalnico je zaspal u Nebotovem naročju.
Zdej Nebo gleda en film ma se mi ne da it gledat, ki bi blo pol ure samo - pa kdu je tu?, pa zakaj je ta tle?, kdu je pa tu?... Bom se priključla pri drugem filmu.

Danes je tudi tri leta odkar me je Nebo zaprosil. Prstan je baje kupil en mesec prej, med šopingom v Ljubljani. Se spomnim sva bla u H&M pa je nonstop hodu za mano in mi je šel že počasi na živce in sem rekla naj gre ven in me počaka. On je šel pa prstan kupit. Kdo jih zastopi.... ;)

Naslednje leto sva bla na medenih tednih v Črni Gori. Novo leto sva prespala, ker sem imela tiste dneve v mesecu in sem bla ful tečna. Ma smo pa zaglumla drugi dan.. ;)

Žabljak (Črna Gora) 31.12.2008

Lani sva tudi najdaljšo noč prespala. Sem bla noseča in so mi zatekale noge in sem bla ful tečna. Nebo je par dni prej in kasneje nonstop kidal, ker se je bal, da me bo sredi noči primlo rodit. :)

Letos nisem tečna. :)) Pico sva že otamanla, foccacia se je spekla, še ena pica je v pripravi, Ivan spi, pravkar pa so prišli še sosedi - naš indijski zet Atish pripravlja neke piščančke na ražnji u pečici. Diši ODLično taku, da šibam. ;)

Nasmejano 2011 vsem. Lupčki.

baluončki, baluončki, baluončki

2010-12-25T23:05:00.000+01:00

Vila Lila (Maja) in Ivan in Nebo vam želijo ene praznike, polne čokolatinov, piškotov, skritih nasmehov, nenačrtovanih izletov, srečanj ob kavi, finih panetonu in potic, dolgih sprehodov, toplih objemov..
Ma vsega lepega. *

P.S. če mi ne uspe blogat do novega leta, vam vse to želim tudi v 20enajst. :)

novoletno voščilo malo drugače

2010-12-22T20:16:00.001+01:00

Pravzaprav že drugo leto. Po lanskoletnih filcastih zvezdicah, sem se letos odločila za les in servetke - sem mogla malo ispraznit mojo servetno zalogo, da si brez slabe vesti kupim kaj novega.:)
Lesene kroglice pa imam itak še vedno rada in bi jih najraje povsod vtaknila. bdw. - pred kratkim sem naročala nekaj ustvarjalnega materila, katerega ~~nujno~~ potrebujem. Pa so imeli v ponudbi tudi lesene kroglice, dokaj ugodno, vendar v paketu po tisoč. "Ma kaj bom delala s tisoč kuglicami?" sem si mislila...
Eh, zdaj prav dobro vem kaj vse bi z njimi naredila. :)
Uglavnem, Nebo je bil zadolžen za razrez in luknjanje, za drugo pa sem poskrbela jaz.. Ivan je bil inšpekcija.

1. faza - sušenje. Nekatere slikice so tudi obrobljene z rdečo, tako, da me zdej čaka še čiščenje radijatorja.

Končna verzija. Slikca za obesit, na zadnji strani pa voščilo. Naredila sem tri različne varijante.

Tudi kuverte so home made.

Pronte za na pošto. :)

Inšpekcija. Samo inšpekcija je hotela tudi potipat - je blo parkrat na meji, da bi vse odletelo po sobi. :)

Zdej pa šibam gledat Ezel-a, potem pa me čaka še ene 10-15 voščilnic in kuvert...

vse najboljše za nazaj

2010-12-20T20:32:00.000+01:00

Lovro je končno dobil naše darilo. Se globoko opravičujemo za tako gromozansko zamudo! :) Ampak sem ugotovila, da je krivo to, da nismo prišli na fešto. Ker potem si misliš - sej imam še časa - pa grejo mimo dnevi, tedni, mesci..

Uglavnem, Lovro je dobil belo-plavo-morsko šatuljico.

Tematika je poletna, ker ima Lovro rojstni dan julija!! :)

Še malo fimo črk in lesen memori. Sem enkrat zasledila, da je tale krtek všeč Lovrotovi mami. :) - imam v glavi, da je bla enkrat tvoja objava v zvezi s tem krtkom, ampak zdej jo ne bi našla, da še ne vem kako iščem. :I

ko je vroče..

2010-12-19T22:18:00.000+01:00

Po objavi deske za mesit, mesit je na moj mail prišlo eno povpraševanje, po zaslugi katerega ima Nebo v svojem asortimanu "mali leseni" nov izdelek. Lesen lopar - pomoč, ko je v pečici vroče. :)

Lopar je velik 35x35cm. Debel je 15mm, sprednjih 3cm pa je v konus tako, da je odspredej debelo okoli 5mm. ~~(Nebo je reku, da moram napisat konus)~~ ;)

Ta doolg ročaj meri tudi 35cm - če se ti pa s tem uspe speč... ?! ;)

Pri pakiranju sem si pomagala z valovito lepenko. Predvsem primerno za transport - za po hiši pa verjamem, da mu bo nova lastnico sešila lepo oblekico. :)

Pa še etiketica in fijok. (ja Nina, še imam ta trak) ;)

p.s. Špela, upam, da vam bo dobro služil. ;)

oblečena korita

2010-12-15T07:53:00.000+01:00

Na vrsti je malo Nebotovega ustvarjanja - ker moje že par dni stoji nedotaknjeno na mizi.
Sej to napišem, grem pomit posodo od včeraj, posesat, speglat, vmes upam, da se spomnem kaj bom za kosilo, potem grem pa malo barvat. A, popravek - potem se bo Ivan zbudil... Ma bomo vidli.

Uglavnem tokrat predstavljam Nebotova lesena korita - nekakšna oblekca za ta plastična (ker so brez dna).

Štiri takšna korita je dobila naša mama za rojstni dan.

Zaenkrat je to še surov les, ker bodo pobarvana v stilu ograje na terasi. :)

Ko gledam to slikco, razmišljam, da če bi mi Nebo na enem takem naredil še dno bi lahko imeli kaj spravljeno noter. Tudi Ivanove igrače bi lahko ble, al pa kake deke. Hm, samo kam bi dala?! Grem izmerit.. ;)

za spremembo v pečici meso

2010-12-14T11:10:00.000+01:00

Nebo pravi, da je ful vesel kadar pečem. Še posebno, če se peče meso.

Včeraj sem prvič pekla mesno štruco. Kupila sem že kar pripravljeno v Mercatorju in se mi zdi, da se za 6 eurou nima smisla martrat doma z zavijanjem in filanjem.
Nebo je presrečen, ko pripravim meso v pečici. Jst sem tudi srečna, ker je zelo malo packanja in pomivanja.:) Meso posoliš in zložiš v pekač potem pa ga poliješ s skoraj vreliv (olivnim) oljem, da kožica zakrkne. V pečico na 180-200C (piščanca kake pol ure, janjetino in svinjsko malo več) potem pa še krompir ene pol urce in voila. Volk sit in koza cela. :)

Štruca je izpadla njamsi. Drugič jo bom edino malo prej razrezala, da se še dodatno zapeče.
Mi je pa po drgnjenju pečice (to je edino packanje, če nimaš pravega pekača) Nebo mogu obljubit, da mi pred drugim mesnim pečenjem kupi pekač s pokrovom.

in izžrebana je...

2010-12-13T22:42:00.000+01:00

Kot obljubljeno je danes sledil žreb mojega rojstnodnevnega giveaweja.
Dokler se je kuhalo kafe sem hitro namestila na tla mojega izžrebovalca in skledo z listki.

Da ne bi kdo reku, da je blo kaj nameščeno je Ivan vse skupaj skrbno premešel s trenutno svojo najljubšo igračo.

Kafe se je skuhalo, Ivan je pa še kr mešal. Ko sem že prosila Nebota naj se usede zraven in mu pomaga zvlečt en listek je Ivan picajzlasto izžrebal enega.

Tega. :)

Pegula tvoj naslov že imam, tako da ko pride mimo kaka rdjča makina ali drugo prevozno sredstvo ali pa varstvo za Ivana da hitro skočim do Premske pošte, dobiš mišo.

Pa še enkrat hvala vsem za komentarje, pohvale in lepe želje. Tudi zaradi vas z veseljem pišem in ustvarjam nove objave. :)

pihamo prvo svečko

2010-12-09T13:43:00.000+01:00

Jupi! (bdw. tako je bilo naslov tudi moji prvi objavi)
Vila lila piha prvo svečko. Se mi zdi, da je to leto pasalo ful preveč prehitro. - drugače pa je bilo prav eno fanj blogersko leto. Enkrat se je dosti napisalo, enkrat malo manj, enkrat pa tudi nič. :) Vesela sem vsakega novega obiskovalca - tudi tistih, ki me redno prebirate pa se nikoli nič ne oglasite. Vesela sem tudi, da me berejo prek meja. ;)
Spoznala sem kar nekaj blogerk in vesela sem teh novih prijateljstev.

Kot se spodobi začenjam drugo leto z novo glavo in podobo in kričim veliiiiko HVALA ninileni!

Z mislijo na vse vas, sem prejšnji teden nakrižkala eno takšno mišo, ki se ji grozno mudi s praznično okrasitvijo. :)

Kdor pusti komentar do nedelje zvečer, gre v ponedeljek v skledo za žrebanje. :)

Še enkrat iz srca hvala vsem, ki prebirate moj blog. Upam, da se ob njem zabavate ali pa dobite tudi kakšno pametno idejo ali recept. :)

miklavževa darilca 02

2010-12-07T21:26:00.000+01:00

Pa še drugi del mojih darilc.. Sej eni paketki so že šli, eni pa še čakajo.

02 WLJČKU
Moja miklavževa darilca niso vsa enaka - nekateri bodo dobili vse kar sem predstavila, nekateri kakšno stvarco manj, nekateri nekaj kar mogoče sploh ne bom predstavila.. Torej - nekateri bodo dobili tudi naše ekstra deviško oljčno olje - Slovenska Istra 2010. ;)

pa hvala nini za etiketke!

03 LESENI PODKAFETJERČKI IN PODKOZIČICE

Ali drugače povedanu - leseni podstavki za kafetjere (ti mičkini) in za razne kozice (ta veliki).

Imam tudi ekstra maxi različico. Tiste grejo kakšnim strastnim kuharicam marmelade in drugih dobrot za katere potrebujemo veliiiike lonce. Jih pa nimam vlih dosti, tako da bodo eni dobili tudi moje home-made s servetno tehniko narejene.

04 SLADKI PAKETKI

Spet sem se lotla mojih lapačunov, ker sem ugotovila, da so najhitreje narejeni. - dokler Ivan oddeleva svoj jutranji spanec jih spečem, pospravim in zapakiram. :)

S tem, da sem jim tokrat dodala cimet. Sem imela v mislih tuda madeljne, ampak je Ivan ulih zaspal pa nisem hotela riskirat z razbijanjem - imam namreč naše domače z Dalmacije še v lupini. Človek ne more verjet kakšen okus dajo pecivu - čista aroma!

Tako na hitro se nisem spomnila nič drugega kot, da jih zavijem v servetke. Ti iz Ikee so posebno veliki.

h sladkemu paketku še recept..

Zdej pa samo upam, da bodo našim obdarovancem Miklavževa darilca všeč. :)

vila lila bo (tudi) pletla

2010-12-03T15:12:00.003+01:00

Enkrat.

Ko sem jo kupila me je Nebo vprašal, da kdaj bom pa imela čas za to. Ga bom imela. Enkrat. Morda drugo leto. Ampak sem jo mogla imeti. ;)
Zaenkrat sem jo samo prelistala in se mi zdi dokaj nazorna - mogoče mi še uspe.

Glede na to, da sem si kupila Veliko knjigo o pletenju, lahko sklepate, da dekica ki služi za podlago ni nastala izpod mojih rok. To je Ivanu spletla pranona - za v lupinico, ko se je po hudem sneženju vračal iz porodnišnice.
Ah, kmalu bo leto od takrat..

miklavževa darilca 01

2010-12-02T11:09:00.005+01:00

Letos bodo naša darilca home-made. Nekej za pojest, nekej za podložit, nekej za okrasit.. pa morda se še kaj spomnim. Ampak lepo po vrsti.. Sem se odločila, da vsak delček darilca predstavim posebej.
Prvi si še posebno zasluži prav svojo objavo. ;)

01 SLADKA MARMELADKA
Že tri leta zapored kuham marmelado iz pomaranč, mandarin in kutin. Vedno novembra-decembra, da jo potem potalam za praznike, če pa kakšna ostane, vedno pride prav za kakšen rojstni dan. Je pa vsako leto malček drugačna..

Prvo sem kuhala v Dalmaciji na ognju in se mi zdi, da ji je dalo še poseben okus. Prvič sem se tudi strogo držala recepta. Tako sestavin kot količin. Razen kutin je bilo manj, saj so bile dokaj črvive in je bilo dosti škarta.

Ker so se mi leto poprej kutine zamerile, sem jih naslednje leto kar izpustila. Pa namesto navadnega sladkorja sem dala želirni, ki sem ga imela trenutno doma. Vsi smo bili mnenja, da je bila prejšnja malček boljša, čeprav tudi te ni nič ostalo. :)
Sem se pa bolj potrudla pri embalaži.. :)

Letos pa...

Se spomnete, ko sem se vrnila z dalmatinske berbe in sem domov prinesla dve vreči nečesa sladkega?! E ja, mandarince. Ker jih je bilo toliko, sem letos izpustila pomaranče. Sem pa spet dala navaden sladkor in škurinjske kutine, ki so bile dokaj nečrvive. :)

V receptu piše, da moraš kar se da fanj postrgati dol tiste bele nitke, ker grenijo. Sem pa tudi slišala, da so te bele nitke zdrave, tako da se potem niti nisem tolko trudila.
(strganje nitk je olala zamudno - dva dni sem samo strgala)

Kuhana marmelada.
Je kar tekoča in bi jo lahko še kako urco, dve več kuhala ma je bilo že 23.30 in noge me niso več držale. Čeprav je to sladka marmeladka, na koncu malček zagreni, ker sem na 5 kg sadja dala samo 1 kg sladkorja. Enkrat so nam na seminarju o prehranu povedali, da če marmelada vsebuje več sadnega deleža je to, kot da bi jedel sadje in ne marmelado. :)
Pa še za male črvičke je fanj, da ni presladka.

Sladka marmeladka 2010 ;)
Sem ugotovila, da sem se z embalažo ukvarjala dosti več kot s samim kuhanjem.
Sem pa skoristla listek še za voščilo - mislim, da smo vse lepo eno leto že voščili, ampak letos pač spet želimo vsega lepega.

Tisti, ki pa boste marmeladko dobili (mislim, da veste kdo ste), sej veste... ko jo dobite, morate hlinit grozno presenečenje! ;)

kam s pršutom?

2010-12-01T09:27:00.004+01:00

December začenjamo toplo. Z lesom. In pomožnosti s pršutom, če ga imate pri hiši. Mi ga nimamo. ;)
Danes sem iz našega lesenega asortimana poškljocala Nebotovo stojalo za pršut.

Zgleda dokaj enostavno, ampak pršut preverjeno drži. ;)

lapačuni

2010-11-28T20:35:00.005+01:00

A ni smešna beseda? Lapačuni. :) Jaz sem jo prvič slišala u petek, ko me je Nebo poklical s službe, če je pri nas kaj snega. Pa je vprašal, če padajo lapačuni. Kdu?! Tako baje v Dalmaciji rečejo velikim kosom snega. Mi jim pravimo velike mauke.

No danes ni bilo lapačunov, me je pa prijetno sneženje (pred tisto dežno mešavino) spravilo v pekovsko raspoloženje. No, to je bil eden od razlogov.
Prvi je, da sem se pošteno naslinila nad objavami T&T kitchen, - kuharski blog s prekrasnimi fotografijami, recepti in posrečenimi posti - da sem kar začela gruntat česa bi se lotila. Potem kot rečeno, drugi razlog je bil zimski ugođaj, tretji pa... Nebo je (neverjetno) hitro stopil v akcijo in mi montiral novo delavno mizo!! Tako sem bila vesela, da me je kar napolnilo z energijo - ko objavim ta post, šibam ustvarjat za mojo novo mizo!! :)

Ko sta oba moja fanta zaspala, sem se lotila.. Izi receptek, hitro pripravljeno, še hitreje pospravljeno in seveda hitro pojeto. ;)

PIŠKOTKI Z OVSENIMI KOSMIČI

120g masla
75g muscovado light sladkorja
100g moke (danes sem dala črno)
malo pecilnega - vlih za vzorec
100g ovsenih kosmičev

zmešaš maslo in sladkor, dodaš vse ostalo, oblikuješ piškotke in pečeš 15-20 min na 180C.
Voila! :)

Danes sem jih prvič delala in so prav njami. Jih lahko ješ in ješ in ti sploh ne delajo slabe vesti kot tisti čokoladni. ;) Recept sem pa dobila v knjigi Nega dojenčka in malčka. - kao prvi recepti, ko otrok začne jest gosto hrano. Ivanu so fini, mami še bolj..

brm brm

2010-11-27T20:39:00.004+01:00

Danes je nona z Bistrca iz omare vzela velik rdeč avto. Bmw. Od Nebota. Dobil ga je za en četrti rojstni dan. Pravi, da se še vedno spomne kako je tekel po hodniku, pod ogledalom pa zagledal velik paket in kar ni mogel verjet, da je to res zanj.
Nebotova mama ga je vsa leta čuvala in danes ga je dobil Ivan.

Kaj ni svetski? ;)

A ni fanj, ko tako ostanejo še kakšne igrače iz tvojega otroštva? V Podgradu ga naprimer čakata dva vedra lego kock, ki sta sicer bratova dota, tako da bo mogu pazljivo z njimi. ;)

P.S. Ivan danes prvič spi v svoji sobici. Juhuhu!! Celo mi je ratalo pospravit ves tisti moj "preveč"..

copatići za emo

2010-11-23T07:36:00.004+01:00

Ja, še eno črvičico imamo. In ker je črvičica še mičkina dobi tudi mičkine copatiće. :) Čestitka je tokrat malce minimalistična, ampak ker jaz nisem minimalistična in bi zmeraj še nekaj gor napeštala, sem zalepla še en fijokec. Čeprav je čestitka že na poti se še zmeraj odločam ali je boljše z njim ali brez..
Ah kar je, je. Upam, da bo Emi všeč. :)

Ema, Urška in Andraž, želimo vam dneve polne sončka in nasmehov.
Lupčki.

ko je vsega preveč

2010-11-22T09:11:00.004+01:00

Končno smo se lotili ureditve Ivanove sobice! Glede na to, da je bila to moja ustvarjalna soba je bil prvi korak najtežji (btw še vedno sem pri prvem koraku!) - vse moje pripomočke in ostalo kramo spravit kam drugam. Občutno mi namreč primanjkuje omar, predalov, škatel, miz..
Človek ne more verjet kaj vse sem si nakopičla. Ene dve škatli lesa za servetno, ene tri različnega blaga, ene štiri škatle servetov, polna omara različnih barv, čopičov, lakov, trakcov, ena dva predala filca, šivalnih pripomočkov, volne, poln predal različnih papirjev, šivalni stroj pa še ene dve tretjini omare različnih neumnosti..
Nebo bo mogu stopit v akcijo - potrebujem police in ene dve novi mizi! ;)

Sem pa vesela, ker bom lahko Ivanu končno uredila njegov prostorček in naredila mesta za vse podarjene slikce in angelčke..
Ivan od tete Nine je že dobil častno mesto.. ;)

Da se ve kje je kdo. :)

kantrida

2010-11-14T21:55:00.004+01:00

Danes smo se po dolgem času odpravili na eno družinsko šetnjico. In po dolgem času spet v Reko. Ampak tokrat ne v sam center (po Korzu in okoli), ampak na Kantrido - predel Reke, kjer je Nebo preživel svoje otroštvo.

Ivanu (in meni) je pokazal kje je kot otrok hodil z mamo in sestro na plažo, kje sta živela njegova najboljša prijatelja Aron in Ivan, kje ga je en zlovoljen gospod v prepričanju, da mu trga rože porinil s skoraj dveh metrov visokega zida (na srečo brez poškodb), pa malo lučico kjer so se s prijatelji lovili..

Za šetnjo je Ivan obul nove starke. ;)

homo pljsat

2010-11-11T11:06:00.003+01:00

Letos je Nebotovo darilo za rojstni dan prišlo malo prej..

Oziroma prišlo je pred rojstnim dnevom, porablo se bo pa po njem. ;)
Glede na to, da nisem bila vni od kar se je Ivan rodil in še kak mesec prej (če odštejemo dve pive za Ninin rojstni dan), se 17. decembra neznansko veselim...

deska za mesit mesit

2010-11-08T19:37:00.004+01:00

Tisti, ki redno berete moj blog, ste verjetno že iz nekaterih mojih objav o bosi kovačevi kobili, ugotovili, da je Nebo (moj dragi) mizar. In to priden.
Zato sem se odločila, da bo Vila lila vsake tolko predstavila tudi njegove izdelke.

Tokrat sem poškljocala desko za mesit, mesit. ;)

Deska je velika 40 cm x 60 cm.

Vsaka stran ima zavihan rob - ko vneto mesimo in gnetemo deska nikamor ne beži.

Moja deska je leta preživela v obrabljeni prevleki za poušter, sedaj pa sem si omislila malo bolj živahno preobleko.

Pa še etiketica.

Bliža se čas obdarovanj pa tudi mesec pospešene peke. ;) Če vam je deska všeč in bi takšno imeli tudi vi, mi lahko pišete na vila.lilaa@gmail.com. Nebotove ročice bodo desko brusile in rezljale, moje pa vam jo lahko oblečejo. ;)

masline

2010-10-26T17:42:00.004+02:00

Na, pa je za nami tudi dalmatinska berba. Nebo se je na vso srečo krepko uštel in ni bilo 50 kil ampak celih 120! Se nam je kar smejalo ;)
In celo Ivan je pobiral - če mu je vejica bingljala pred nosom. Vse pobrane olive pa je skrbno polagal mami v roke. :)
Potem pa stiskanje ob 4 in pol zjutraj in glej ga glej... domov smo prišli z 20-litrsko kanto deviškega olivnega olja.

Aja tisti kup iz prvega dela slovenske trgatve je težkal točno toliko kot teh 5 zabojev.

Poleg kante z oljem pa smo domov prinesli tudi dve vreči nečesa sladkega - iz tega sladkega bodo kmalu (če mi rata mogoče še danes) nastala naša miklavževa darila... ;)

čiv čiv

2010-10-19T21:45:00.005+02:00

Junij je bil kar en čivčivkast mesec. Ne spomnem se točno zakaj (verjetno sem bila grozno zaposlena ali pa grozno lena) ampak v juniju mi ni uspelo objaviti niti ene same samcate objave. Sem pa vseeno nekaj malega ustvarila..

Najprej sem "ustvarila" eno zgodbico o vili Lili in za nagrado dobila eno KRAKRAsoto s pomočjo pepermintkovega giveaweya. (no, to je bilo že v maju!) Sem imela to strašno idejo, da to malo krasotico slikam, ko bo v zasluženem okvirčku v Ivanovi sobici, vendar zgleda, da to še ne bo v tako bližnji prihodnosti. - v nedogled jo pa tudi ne morem skrivat ;)

kaj ni groznolepa? ;)

Potem pa je seveda prišlo na vrsto moje križkanje..

Viola ptiček debelko je odletel k Marjetki na drugo stran Slovenije.

Postrojeni ptički na špagi pa čivčivkajo Katji.

olive

2010-10-17T21:31:00.003+02:00

Juhuhu, začelo se je.

Pred tremi leti smo v Dalmaciji prvič obirali naše oljke. Ker so še mlade je bil pridelek bolj skromen - slikali smo se skoraj z vsako olivo, ki smo jo pobrali.. :)

Naš prvi pridelek - če me spomin ne vara je bilo ene 4 kile in iz tega smo iztisnili celo litro olja.

No, vsako leto so oljke bolj bogato rodile in Nebo ocenjuje, da jih bo letos okoli 50 kil. Dalmatinska berba nas najverjetneje čaka ta vikend, tako da še poročam kako bo šlo.

Ker pa smo v naši hiši hudi poljedelci in ker so Nebota preveč srbeli prstki, da bi za oljke skrbel samo 1x-2x na mesec, smo vzeli v najem en oljčnik malo bližje - na slovenski obali.
Ta vikend naj bi potekala naša prva ta malo bolj velika berba, vendar smo jo nažalost morali prestavit, ker torklje še niso začele mleti, pa tudi ene vrste oljk še niso povsem zrele - pravzaprav bi se jih lahko tudi že pobiralo, vendar bi bilo potem olje dosti bolj grenko, pa smo se odločili počakati.

V četrtek sva z Nebotom vseeno začela in obrala nekaj oljk malo bolj zgodnjih sort, v petek sta nam pa pomagali še mami. Ivan je 4 ure sedel na dekici pod oljko, študiral (in poskušal) rastlinje okoli njega, z grabljicami ravnal tla.. (ne da se hvalim, ampak mi imamo čudo od deteta.) ;)

Obiranje je teklo kar hitro zahvaljujoč Nebotovi mami - skrojila nam je prav posebne predpasnike - "skozi veliko luknjo noter, skozi malo ven" ;) Naša mama, da bo za naslednje priskrbela neko platno, tako da bo druga runda bolj stajliš :)

Zdaj pa nestrpno čakamo drugi del berbe, ki naj bi bil čez ena dva tedna..

zoja

2010-10-06T12:27:00.004+02:00

Je še en frišen črviček. Od včeraj - ne vem, če je že kdo dobil tako ekspresno objavo. ;)
Tile trije slončki so čakali nedokončani v moji zakladnici "kaj naj naredim s tem križkanjem" in sem prav vesela, kako so na koncu izpadli v roza okvirčku in še bolj vesela, da potujejo k Zoji.

Luka, Breda in Brane, želimo vam nešteto srečnih, nasmejanih, nepozabnih trenutkov z novo malo članico.
Lupčki.

matiče

2010-10-05T14:02:00.003+02:00

Danes praznuje moj ta mali - veliki brat Matija.

Vsi pri naši hiši ti želimo eno leto polno novih dobrih idej, uživancije, prekrižanih izpitov..
Lupčki.

p.s. slikca je bila posneta pr tete Franke u Trsti. Ne vem točno čigav je motor in ne vem zakaj morem jst nosit čelado, če Mate vozi. ;)
Nina, samu smo imeli pa stajliš oblekce, a?! Buhvedi, ki so vse končale...

ni še konec

2010-10-05T11:52:00.005+02:00

Črvičku namreč. Prejšnji teden so kar trije na frišno zajokali.
Dve deklici in en dečko.

Servetna dobra vila s fimo črkami gre k Dani.

Tajdi, Sonji in Robertotu pa želimo dneve polne sončka in veselja.
Lupčki.

Na Wajdowskem sta pa zajokala dvojčka. Luka Aleksander in Anastazija.
Najprej sem mislila kaj skrižkat (in tudi sem) ma nisem bla ulih zadovoljna. Potem sem se hotela lotit fimo črk pa tukaj bi bilo dela olala. ;) pa sem se spomnila na tićiće in tako so nastali mini fimo-leseni mobili.

Upam, da jim bodo všeč. Se mi zdi, da so kar posrečeno izpali. Zraven pa še ena univerzalna zelena čestitka s fimo gumbkom.

Matija, Violeta in Miloš, želimo vam vse najlepše in dneve polne novih lepih presenečenj.
Lupčki.

dalmatinski fažol

2010-09-28T10:20:00.003+02:00

Letos smo v Dalmaciji posadili za štiri palce fižola, bolj z namenom, da bo na terasi senčka. In res - senčka je bla, fižola pa od nikjer.
No ma en teden nazaj smo na vrhu zagledali par strokov. Dovolj za fino solatko. Meni so bli ti plavi fižolčki grozno zanimivi pa sem hitro dokumentirala. ;)

nina piha svečke

2010-09-27T08:52:00.005+02:00

Danes praznuje moja ta velika sestra.

Želim ti eno uspešno leto in da bi se življenje v Ljubljani nadaljevalo tako dobro kot se je začelo. Da bi bili dnevi polni navdiha, optimizma in smeha. Veliko dobre čokolade in češenj.

(danes mi nobene fanj dobre želje ne padajo na misel ampak veš, da ti želimo vse najlepše!)
Pa fanj praznuj danes,
lupčki od Ivana, Maje in Nebota

je prišu vidal

2010-09-26T21:07:00.002+02:00

No, kot obljubljeno - še ena črvičkasta objava. Tokrat je prišel nov črviček prav v našo hišo, samo ene par stopnic višje.

Vidal je vnuk od gospe Slavke pa tudi nov najbližji prijatelj od Ivana. ;) na spomlad je tata Nebo obljubil, da bo malo zagradil pred hišo, da bosta lahko u miri divjala. No, dirkanje bo verjetno komaj čez ene dve spomladi na sporedu. :)

Skrižkana karoca (voziček) je danes romala u zgornje nadstropje.

Vidalu, Aniti in Atishu želimo dneve polne smeha. Lupčki.

žepki za soudke

2010-09-10T12:49:00.004+02:00

Kot ste že opazili po mojih objavah, se pri nas rojeva na veliko.. ;) in da ne skačemo nonstop po trgovinah, smo se pri nas odločili da bomo malim črvičkom kr soudke dali.
Eni ponavadi kr u žep zapeštajo ma jst rada kompliciram, pa se pol ubadam s tem kako kuvertko naredit - ker čestitke so že u porodnišnico letele.

Včeraj, ko smo se vozili u Bistrc je Nebo predlagal, da bi že kr takoj en obisk odpravili pa mi ni blo jasno kam misli soudke dat. "Sej ima mama kako belo kuverto..", pravi. Koga?! U belo navadno kuverto?! O ne ne!! Bom jst kuverto naredila. In se je kompliciranje začelo...
Ob devetih, ko je Ivan zaspal sem se lotila. Pa sem strigla, lepila, printala, barvala, barvice, flomastri, tempere, okvirčki... Ob enajstih in pol, ko so bile kuvertice končane jih strokovno pregledam in... vržem v smeti! In začnem jovo na novo.

Uglavnem končni izdelek je to..

Kuverte iz gladkega kartona in gor pripet angelček, ki pa si ga lahko obesijo kamor hočejo. Kar enostavno na koncu izpalo ampak se mi zdi zanimivo. Pa u Hoferju sem kupila te ježke, ki so lepo na krogce zrezani - v paketu jih je 70 za 1.30e.

Zdaj lahko industrijsko izdelujem žepke za soudke. No še 68 jih lahko naredim. :)

črvičku kukr čš

2010-09-10T12:31:00.005+02:00

Zgleda, da je bilo okrog Novega leta veselo, ker zadnje čase se kar pogosto veselimo novega črvička. :) (in v roku nekaj dni pričakujte še eno podobno objavo)
Tokrat je Ivan dobil prijatelja pri sosedovih v Podgradu.

Tale zajček s srčkastim fimo noskom je po pošti odšibal h Galu.

Primož in Ana veliko drobnih nepozabnih trenutkov s pikićom.

Lupčki.

še en črviček

2010-09-05T07:54:00.003+02:00

Zadnjega dne v avgustu je Ivan dobil še eno prijateljico - Tajo.
Čeprav je prišla par dni po predvidenem roku, mi vseeno ni uspelo skrižkati ali sešiti kakšno voščilnico (upam, da mi rata do prvega obiska).

Zato pa tale ekspresna iz kartona, servetka in dveh štihcov.

Patriša in Zdravc, želimo vam dneve polne sončka z vašo malo pikico.
Lupčki.

dobra vila za majo

2010-09-04T08:16:00.004+02:00

Finito!

Ne morem verjet, da sem jo končno končala. Sej ni neka velika in zahtevna stvar, ampak glede na to, da sem se jo lotla enkrat decembra...

Se spomnete tiste vrečke z izvezenim imenom? Za Nežo, ki se je rodila 1. septembra LANI? Še vedno je v mojem predalu. Ampak danes gremo končno na obisk. Da pa sestrica Maja ne bo ostala praznih rok, so ji moje pridne ročice okranclale eno ogledalce.
Malo servetka, akrilnih barv in končno! - malo fimo črk in srčk. Ja, zgnetla sem to famozno maso in moram priznat, da mi je prav všeč. ;)

Zdaj imam samo še enih 13 nedokončanih izdelkov...

avgust v višavah

2010-09-03T12:08:00.004+02:00

Čeprav je bil moj velik poporodni načrt, da osvojim čim več vrhov čim hitreje, me je prvi vrh čakal kar nekaj mesecev.

Avgust v višavah pa se je najprej začel v Paklenici.

Odpravili smo se navzgor po kanjonu, ampak zaradi slabe opreme (japonke in krilo ter Ivan v naročju) smo se odločili, da kakšen Velebitski vrh osvojimo enkrat jeseni.

Potem je sledil Snežnik.

Ker nam letos vreme ni bilo naklonjeno za kopanje in sončenje smo 4 dni prišparali za hribe in se za podaljšan vikend odpravili v Bovec. Dopust smo začeli s Kobariškim Stolom.

Začne se počasi čez gozdiček do prve postojanke - Sv. Marjete, kjer je sledila marenda. Mene je že kurilo in potilo pa me je Nebo takoj potolažil, da tretjina poti je že narejena. Juhuhu! Vsa naspidirana se odpravim naprej. Potem pa se začne... Dve ure cik-cak v (mojih očeh) 98% klanec!! Pa se je oglasla moja psiha.. "Nebo ma kaj ni na vrhi nekam fanj mgla? Nebo ma kaj ti boš lahko Ivana nosil do vrha? Nebo ma kaj ne misliš da je Ivani mraz?" In una Sv. Marjeta sploh ni bla na tretjini, prej na osmini poti!"
Ma po par postankih se je moja psihica umirila in vrh je bil osvojen! ;)

Potem smo en dan počivali, ki me noge niso preveč ubogale. Smo bolj vozičkali.
Čez dva dni pa so nas spet začeli srbet podplati in smo se odpravili z gondolo na Kanin.

Spet drugačno doživetje - vse v kamnu in pesku, vsake tolko tudi malček snega. Na sliki Prestreleniško okno, mi pa smo naredili izlet do koče Petra Skalarja (2660m). Za nazaj smo se ulih izognili dežju, smo pa zato malček dlje viseli v gondoli, ker je zmanjkalo elektrike. :)
Psihica se je tudi vsake tolko oglašala ma počasi jo bom začela kontrolirat.. ;)

pihamo pol svečke

2010-07-07T21:24:00.004+02:00

Ja ja, sm živa. ;)
Sej mi je kr malo nerodno.. (zadnja objava sredi maja!!?!) Ampak ta čas leti prehitro zame. Vstanemo, šetamo, jemo pa vsake tolko malo rit umijemo in se igramo, pa hop je že noč.
En dan sem se celo lotla pospravljat mojo "ustvarjalno sobico" pa sem jo še bolj zabaratala in zdej so vsi moji pripomočki pod enim velikim kupom. Se bo rablo malo v roke vzet..

No danes je bilo še posebno živahno pri nas. Ivan je pihal pol svečke! No ni ulih pihal ampak torta pa je bila. Taka osvežilno jagodno - jogurtova - smetanova.

Ne zgleda vlih najlepše, ker nismo mogli pričakat, da se ta vrhnji sloj strdi in smo jo zmazali kar tako. Ampak bolj kot mamine torte se je Ivan veselil tatinega darila...

Dobil je svoj prvi stolček za vse marende in kosila, ki jih že navdušeno je. ;) zdej manjka samo še en kušinček za pod rit in gremo..

pegula vse tnrtbuljše

2010-05-19T20:49:00.004+02:00

Danes ima rojstni dan moja sestrična Monika.

Jst jo imam prav zares fanj rada, ker pri njej si vedno dobre volje.
Zna poslušat tvoje nerganje in te potolažit.
Vedno je nasmejana.
Premaga vsako patronažno sestro ;)
Ničesar se ne boji lotit in prav vse ji uspeva. - je vrtnarka, kuharica, ilustratorka, šivilija, kvačkarica, računalničarka, dekorerka.. (in še sto drugih reči)
Je super mama in ena najboljših prijateljic.

In čeprav je Ojič u fazonu in cele noči ne spi, se še tako utrujena loti peč torto. ;) GO GIRL!
Pa vsega lepega, sladkega..

spomin na otroške dni
(na sliki se skrivajo tri blogerke...) ;)

p.s. poljupčki tudi od Ivana in Nebota

krava zofa

2010-05-13T12:04:00.004+02:00

Nekje tatiji svoje sinove vozijo na dirke, jim kažejo znamke avtov in mali že vedo povedat kak avto imajo pri hiši.
Pri nas ne bo vlih tako. Ivan bo prej kot modele avtov poznal sorte oljk, kako se jih okopava in kaj se sadi na njivi. Pa katere živali je vidu po vasi.
Zato sem tudi uključila Nebota k izbiri nalepk za Ivanovo stran sobe - avtomobilčki, medvedki ali kmetija. - trikrat lahko ugibate kaj zdaj opazuje iz previjalne mize. Nad glavo se mu smejita dve kravi, ob strani skačeta dve ovčki, pri posteljici korakajo kokoši...

In tako ima zdaj mama materiala za zlaganje rim in zabavanje malega črvička.
Včeraj je nastala tale mini-v-verzih-zgodbica..

Krava Zofa šla je na potep,
si je s sabo vzela celo boršo polpet.
Si je kupila tudi majonezo,
da bi potešila svojo jezo.

"Jaz, da sem debela?!
Ki sem cel mesec samo jogurte jela!
Bo že videl tisti zajec,
ko bo prišel prvi krajec!
Vse korenčke mu bom skrila,
pa bo videl, ko bo sila!"

Zadovoljna se Zofa na travo uleže
in si malo polpeto na koščke odreže.

Tale mislim, da je Ivanu malo bolj všeč. Jo še ni popljuval. ;)

Za to moje pravljično nadahnuče moram "okrivit" Pepermintkovo Katjo! Od kar sem na Pepermintu prebrala intervju z Majo KraKra in videla tiste njene krasote se doma pogovarjam v rimah in si izmišljam nove zgodbice. ;)

Pegula biznis prpouzl - ti ki si bolj doma v risariji, bi lahko te moje mini zgodbice malo ilustrirala pa naredimo plastificirano verzijo zgodbic za naše črvičke. Ha? Kaj misliš?

enkrat je bila ena..

2010-05-13T12:04:00.002+02:00

Včeraj, medtem ko sem kuhala mineštro in zabavala Ivana, sem si izmislila eno mini zgodbico..

To je zgodba o mali vili. Vili Lili.
Lili ima prekrasne lase - zlatorumene, z zvezdicami okrašene.
Najraje ima svoje rožnato krilo.
V njem lahko z miškami skozi luknje teče,
z metuljčki potičke peče,
mavrične žarke po nebu vleče.
Da pa bi ga Lili še rajši imela,
ji je mama na krilo jutranjo roso pripela.

Moj mali kritik ima mešana mnenja. Enkrat se ji iz srca smeji, drugič med mojim vnetim pripovedovanjem veselo pljuva - nova fora, pa vztrajno vadi, da slučajno ne bi pozabil. ;)

Zadnje dneve / tedne, se je moje ustvarjanje umaknilo na stranski tir. Delno zato, ker nonstop klatimo, malo zato, ker je Ivan ukinil svoj jutranji spanec, večernega pa premaknil na 20h-21h zvečer. Načetih imam šestinsendeset stvari, tako da ne morem nobenega končnega pokazat.
Sem se pa med vsem tem kažinom lotla fimota!! :)
Aja, pa diploma je v teku.

Ufi, še veselo bo...

(p.s. slikica je iz ringaraja.net)

zad za hišo

2010-04-28T20:51:00.003+02:00

Imamo hrib prepoln cvetočih jablan.

Toliko cvetov na kupu je res neverjetno lepo vidit. In kaj je še neverjetno?! Da je Slavka danes cel hrib (ki ima kar fanj strmino) pokosila s ta staro koso. Potem pa si je privoščila krompir na zjvnci (krompir + zelje + zabeljeno s kako fino klobasco). Je rekla, da njen mož je zmeraj rekel, da po košnji paše samo krompir na zjvnci.
Res je neverjetna! ;)

novi črvički

2010-04-23T12:34:00.003+02:00

Ja, tudi na našem koncu se skrbi za povečanje slovenske natalitete. ;) Čeprav skoraj vsak dan zvemo za kakšnega novega črvička, moji čestitki potujeta k dvema..

nasmejana bambolica gre k Lani (malo se mi je ponesrečil okvirček, ma če bi šla popravljat, bi naredila še večjo škodo)..

medo na špagi pa k Maju.

Prav je pasalo malo vzet šivanko v roke po tako dolgem času.. ;)

nikoli ne reci ne, ne bom

2010-04-17T21:49:00.005+02:00

Enkrat sem odšla na drugi konec Slovenije na eno srečanje. Tam so potekale razne delavnice - izdelovanje nakita, pa fimo klobas, kvačkanje s perlicami.. Saj se skoraj več ne spomnem, ampak kar nekaj žensk je pokazalo svoje veščine. Ti si pa lahko opazoval, spraševal, poskušal tudi sam.

V enem kotu so se izdelovale stekleničke upanja - to so bile male stekleničke in vešče majstrice so jih oblačile v takšne in drugačne fimo vzorce. In potem kar naenkrat pride k meni (mislim da) ena od organizatork in reče, da mora vsaka udeleženka izdelati vsaj eno stekleničko upanja. O ne, ne - sem rekla. Jaz pa že ne. Ma, da mi plačaš se ne lotim tega!!
Me je kr ene malo grdo pogledala in mi porinla en kos rdečega fimota v roke.

Sem se usedla na rob ene mize, jezno gnetla uni fimo in si mislila svoje. Čez nekaj časa sem ji vrnila pregneten rdeč fimo in ji rekla - jst tega ne znam!
To je bilo par let nazaj.

Danes sem si kupila 5 paketkov fimota! :)

Za vse je kriva Pepermintkova Katja - kaj si šla objavljat une fimo knofke??! ;) Me je primla taka volja jih naredit, da si danes nisem mogla pomagat, ko sem šla mimo Prometeja.

Pri Kimmie Prout pa si prav pošteno napaseš oči...

da ne bo pomote..

2010-04-14T19:43:00.003+02:00

.. kdo se kje in s kom prevaža. :)

hvala ninalena!

vikend v dalmaciji

2010-04-13T09:42:00.006+02:00

Ta vikend smo se po doolgem času (in prvič po Ivanovem rojstvu) odpravili v Dalmacijo - v malo vasico blizu Zadra, od kjer je doma moj tast.

Čeprav smo zaenkrat še brez vodovoda (v bližini je izvir ledeno mrzle pitne vode) in elektrike nam nič ne manjka. Privoščimo si sveže ujeto ribo na gradelah, šparglje nabrane isti dan, pa koromačevo juho, bio zelenjavo iz našega vrtička. Ravno prav smo na samem, da uživamo v tišini in ravno dovolj blizu, da v vročih poletnih dneh hitro skočimo do morja.

In tako je bilo tudi ta vikend. Medtem, ko je Nebo frezal in urejal naš oljčnik, sva se z Ivanom sprehajala po dolgem in počez. Poleg svežega zraka sva ujela tudi marendo za drugi dan - šopek šparog (bi jih bilo več, če ne bi bila jaz tista z najdebelejšimi šipcami v familiji). :)

lepa v april

2010-04-07T09:53:00.003+02:00

Ta mesec sem si privoščla. Dozo sladkosti pri Teti Bini.

Cupcakese priporočam vsem. So calorie free! ;)

moja prva

2010-04-02T19:29:00.003+02:00

Potica namreč. Končno sem zbrala pogum in se jo lotla. Niti ni tak baubau.
Naredila sem jo po receptu naših kuharc iz vrtca. Ne zgleda ulih kot iz neke kuharice, ampak ko je prišel najbolj zafrknjen del - zvijanje - se je Ivan zbudu in sem potem to na hitrco končala.
Ne vem, če sem kaj narobe prebrala, uglavnem mislim, da sem dala malo polno preveč nadeva noter, ker se testa sploh ne vidi. ;) je pa ena skrita sestavina, ki malo oblaži tiste zagatne orehe.

Za prvič bo. V drugo pa bo boljše.

kam sz špežo?

2010-04-02T07:32:00.003+02:00

Lani (ali celo predlani) sem se lotla šivat reversible tote bagico - pa talent kot sem, mi je nekako ratalo narobe zašit ročaje. Vrečka na koncu za nikamor. Ma mi je bilo vseeno škoda časa, truda in blaga, pa sem jo spravla za hude cajte.

In ti "hudi cajti" so prišli. Od kar furamo vozičkanje je odhod v trgovino skorajda podvig - če sva z Ivanom sama. Kam sz špežo? Še enga vozička zraven ne morem vlečt, košara pod vozičkom je skorej samo za robčke pospravit, če nosim zraven košaro sem vsa nerodna.
Pa sem se spomnila na to mojo totico. In glej ga no - kot naročena se prilega na naš štirikolesnik!

Včeraj sem bla kar ponosna sama nase, ko mi je še celo u Hoferju uspelo vse pospravit v vrečko, preden sem v roke dobila račun. Jeee me! ;)

Zelo priročno! Pa še brez plastičnih vrečk gremo skozi.

srečno ninalena

2010-04-01T19:13:00.003+02:00

Danes moja najboljša sestra praznuje eno leto od kar je zapustila javno upravo in odšla v svojo kancelarijo.
Sej mislim, da vsi, ki berete moj blog veste vse detajle tako da...

Nina kot sem že rekla - sem vesela, da si šla na svoje. Vidim(o), da v tem uživaš. Si svobodna, počneš kar si si vedno želela, čas imaš za dodatne aktivnosti (šivanje, tiskanje, ustvarjanje novih frizur in dizajnov za kopalne kape..), za kavice, imaš prosti čas, ki postane še bolj produktiven kot delavni čas, čas za kratke izletke, sprehode in čas za čuvanje nečaka. :)
Ne skrbi, če ne peglaš, kuhaš in pospravljaš. Pravi snubci bodo prepoznali vse tvoje dobre kvalitete. In časa za peglanje, pospravljanje, previjanje.. bo še preveč.

Čeprav nas kdaj doletijo klici "umrla bom!, kaj naj naredim?!, vse slike so mi zginle, umrla bom!..", smo tudi drugi dostikrat deležni tvojih pohval in lepih besed. In te lepe besede nam dajejo navdiha za naprej..

Ko bo nova fešta z zastavicami pripravim dve kile lepinjic in sladice po izbiri iz Čokolade.

Sem vesela in ponosna, da si moja sestra!
(ok, nekatere izjave so za sladkorno dobit, ma sem mislila vse kar sem napisala) ;)

upam, da je moje darilce našlo fanj mesto v kancelariji. Pa hvala za njegovo objavo tudi v tvojem postu. :)

je prišla mimi na obisk

2010-03-31T08:38:00.004+02:00

Sem gruntala en dan, da sploh nisem dala imena Ivanovi pošastno škrbasti peštalici. Ker, če bo prišla žlahta na obisk in ne bodo imeli imena, bo cel kažin. Uglavnem sem se odločla, da se kliče Oli. Ne vem, ker je olivne barve.

No h Oliju je prišla na obisk sestrična Mimi. Mimi je tudi iz družine pošastno škrbastih peštalic, samo je po uni strani enookih. Pa tudi bolj temni so pri njih. In Mimi je še tako mičkina, da ni še uspela oškrbit.. ;) si pa že zna zapet fijok v svoje namišljene lase.
No poleg tega, da so enooki in bolj temni, so tudi bolj visokorasli. Čeprav je Mimi dosti mlajša od Olija je skoraj za prst višja od njega - en prst pri pošastno škrbastih peštalic pa sploh ni mačji kašelj.

No, kot sem že rekla je Mimi samo na obisku.. Se še odloča, če bi ostala ali šla. ;)

tičići

2010-03-28T10:53:00.003+02:00

Pred enimi štirinajstimi dnevi sem si kupila das maso. Nikoli nisem bila prevelika ljubiteljica das mase, gline, fimota.. Ma me je prijelo in kaj sem tela.
Ko je Ivan oddeleval svoj prvi jutranji spanec sem se lotila tičiću (idejo sem videla v reviji Doma - mislim da od Rade Kos).

tičići v nastajanju - čeprav so bili posušeni v dobri uri, so okupirali radiator kar nekaj dni

nataknjena tičića - mi je ostalo nekaj das mase pa sem poskusila drugačno verzijo. Tičića že čepita pred našo hišo.

samosvoj tičić - ne vem še kam z njim. Mogoče bo kam odletel ;)

kompanija tičiću - že krasijo naša vhodna vrata in so mi grozno všeč.

Sem ugotovila, da se mi das masa prou dopade in imam že sto drugih idej kaj vse bom naredila. Zdej pa šibam - Ivan je oddelal svoj jutranji spanec..

pomladna kosila

2010-03-27T08:44:00.003+01:00

Po dveh dneh regrata z jajčki, krompirjem in popečeno budžolco, si bomo danes privoščili šparoge. ;) Njamsi, letos prvič.
Nebo je šel včeraj rihtat oljčnik pa mu jih je soseda en šopek podarila..

zdej je samo še ena dilema - špargljeva rižota al šparglji z jajčki?

darilce

2010-03-26T20:55:00.004+01:00

Pepermintkova Katja hvala! :)

Broškico sem občudovala že na Pepermintu in z velikim veseljem jo bom nosila.. Angelček za Ivana pa mu je celo malček podoben. Temni laski pa še kodrat so se mu začeli. :) - upam samo, da ne pride do takšne afro frizure, hehe..
Zaenkrat je zataknjen na naši oglasni deski, ko pa mu bomo uredili sobico gre podnujno v okvirček in na steno.

Moje ustvarjalne minutke pa se počasi vračajo. Zadnje čase največ ustvarjam od 6.30 do 9 zjutraj, ko ima Ivan svoj prvi jutranji počitek in je še malo prezgodaj, da bi razbijala po hiši. - sej upam, da mi jutri uspe objavit kaj sem zadnje dni čarala... :)
Sem se pa tudi lotila delat malo drugačnega albuma za Ivana kar mi vzame dosti časa.

Še enkrat iz srca hvala!

čokoladni kruhek

2010-03-23T09:41:00.002+01:00

Oziroma po Nigellino - quadruple chocolate loaf cake.

No, moj ima samo tri in ne štiri čokoladne sestavine, ker je še tako zagaten.
Danes sem se ga ob 3h zjutraj lotila rezat in vsako tolko je kak odlomljen košček priromal v moja usteca. Fino. Ampak potem mi je ratalo tako slabo, da nisem mogla nazaj zaspat...

Uglavnem, tale kruhek je za mojega dragega (in trideset drugih sladkega lačnih mizarjev), ker danes praznuje svoj 3x-ti rojstni dan!! Z Ivanom mu želiva, da bi delal čim manj nadur in da bi bil čim več z nami doma.. :)

Uf, danes se bo jelo...

službeno šivanje

2010-03-22T11:57:00.005+01:00

Hja.. čeprav sem komaj konkretno začela s porodniško, sem še vedno z eno malo noge v službi. Lani sem se namreč lotila izdelovanja rojstnodnevnih daril za otroke iz moje skupine in če sem že začela bi bilo fanj, da tudi končam.
Tako, da sem obljubila, da bodo darila gotova do novembra. Pa je bilo novembra dosti drugih bolj zanimivih reči, ki sem se jih raje lotila.
Na vso srečo ima največ otrok rojstne dneve poleti pa lahko zavlačujem. - ampak naslednji rojstni dan je 5. aprila tako, da je bil skrajni cajt, da sem se usedla za šivalni stroj in se lotila vrečk, kjer se skriva darilce..

Za darilce sva si pa z Milico izmislile novo, home - made didaktično igračo - SPOMIN 3. Iz servetka sem skenirala devet različnih otrok iz vsega sveta. Vsak otrok na sličici je skopiran 3x - vsak na različni barvni podlagi (rdeča, modra in zelena).

V bistvu so pravila ista kot pri spominu, le da mora poiskati 3 enake. Če najde 2 enaki in je tretja drugačna, lahko odkrije še eno sličico. Razumljivo? Če vam povem po pravici še sama sebe skoraj nisem razumela, ko sem otrokom razlagala - ampak moji 5-letniki so razumeli s prve. :)

Igrica je postala zelo popularna v skupini, dokler ni dotični deček preštudiral vsako najmanjšo gubo na karticah in ko je prišel na vrsto, je (neverjetno) uganil vse trise. :)

No kartice imam zrezane vse. Petnajst vrečk je že zašitih. Čaka me jih še devet..

nedeljski prigrizek

2010-03-22T06:51:00.003+01:00

Pri nas se kosila jejo tam okrog 4ih - 5ih. In potem, ko nas kakšno nedeljo kaka mama povabi na opoldansko kosilo, nam podvečer že pošteno kruli po želodčku.
Tako smo včeraj podvečer na kavču z Nebotom začela fantazirat o pici. Tisti z Gradišča. Sz rukolo, pancentko in pomidorčki. Mmmmm..
Pa sem se spomnila, da imam po sobotni evforiji Cotto e mangiato poln hladilnik testa s Hoferja. :)
Tako sem hitro potegnila ven že pripravljeno testo za pico, po polovici zložila kuhan pršut in sotilete (sir v lističih) - nisem imela rukole, pancetke in pomidorčku - pokrila, premazala z oljem, vodo in soljo in čez 15 minut je bil naš prigrizek z nami na kavču.. In 5 minut kasneje prigrizka ni bilo več. ;)

Voila. Cotto e mangiato.

Benedetta pa naredi tako.

od vsepovsod diši

2010-03-20T20:34:00.004+01:00

Danes so se mi napovedale na obisk ene posebne ženske. Moje sošolke iz faksa. Dosti nasmejanih in zanimivih dni smo dale skozi - seveda upam še na mnoge!
Igrale smo lutkovno predstavo s čevlji na Ljubljanskem gradu, prehodile Cinque terre, si same organizirale "absolventski izlet" in se odpravile v Dalmacijo, imele babje večere..
Najbolj so me presenetile, ko se se pojavile na moji poroki in nama pred vsemi zapele prav posebno priredbo. ;)

Sem gruntala s čim bi jih pogostila - če bi bil Nebo doma bi blo kako meso na mizi. ;) jaz pa sem bolj od sladkega, tako da sem se na hitrco lotla torte z jabolki in vanilijo.

Benedetta vam pokaže kako gre cela procedura jst pa vam na hitro razložim..

Potrebujete eno že pripravljeno testo (jaz ga kupim u Hoferji). Nekajkrat ga prebodete z vilicami, po vrhu pa zložite dve na rezine narezani jabolki. Zmešate en vanilijev puding z 1dl sladke smetane in polijete po vrhu. Na 180C (ventilacijska) pečete 20-25 minut. Zavrete 3 žličke sladkorja, vrečko želatine in 2dl vode ter polijete po pečeni piti. Voila. Cotto e mangiato.
(jaz sem malo skeptik kar se tiče te želatine in nisem skoraj nič polila po vrhu pa je blo tudi fino)

Z obale pa smo dobili malo dišeče pomladi.

fokača

2010-03-18T19:59:00.003+01:00

Anka pr nas je bu danes cotto e mangiato. E anche gia andato, haha..

Moja najboljša sestrična Pegula in njen zAjc sta nam razkrila skrivnosti Cotto e mangiato. - kuharca z receptki dolgimi minuto in pol na you tube.
Večno ti bom hvaležna. Nebo še bolj. ;)

Krompirjeva pogača oz. foccacia je izpadla odlično. Ob joti z repo je izginila v momentu. Njamsi njam.. Grem pogledat še kakšnega.

sentiš

2010-03-10T15:27:00.002+01:00

Zunaj mete in zavija burja, notri na toplem in v dekico zavita pa z Ivanom pleševa na Gabi in Majo..

Lepo nama je.

čokoladna pogača

2010-02-23T12:12:00.003+01:00

Da slučajno ne bi kdo kake kile zgubil...

Danes pa moram obvezno menjat to kuhinjo s kako delavno sobo.

slavka praznuje

2010-02-22T14:43:00.003+01:00

Prejšnji teden je imela naša Slavka rojstni dan. To je gospa pod/pri kateri živimo, naša tretja mama. Slavka nama vsako jutro zakuri, ko kaj speče prinese velik kos tudi nam v pokušino.
Slavka je pogumna ženska. Pri 62-ih je nardila izpit za avto in si kupila marcedesa. V veliko veselje ji je, ko klepeta s taščo svoje hčerke. Tudi po pol ure sta na telefonu - naj pripomnem, da tašča njene hčere živi v Indiji in govori samo hindu, Slavka pa samo bitnjško narečje... :)
Je vztrajna ženska. Poleti je s šmirgel papirjem zdrsala ene 10 m ograje.

Je pa tudi strastna vrtičkarka/njivarka. Z Nebotom vsako leto naredita strateški plan ampak Slavka za vsak slučaj posadi malo več. Za ene 10 ljudi več. Naprimer 2 kvadratna metra peteršilja.

Letos smo ji za rojstni dan podarili angelčka vrtov, ki bo poskrbel za uspešno letino (grozno so mi všeč ti Willow tree angelčki, ki jih lahko podariš ob bilo kaki priliki).
Pa brez moje skrižkane čestitke tudi ni šlo.

Slavka je bila zelo vesela.
Še bolj pa Ivanovega prvega obiska. ;)

rdeče sladko kislo

2010-02-20T22:37:00.004+01:00

Za danes se je h nam napovedalo cel kup obiskov. Pa sem se po dooolgem času spravila v kuhinjo, da nekej spečem. Najprej sem se hotela lotit Ajdine borovničeve torte. Pa sem si kmalu premislila, ker bi mi vzelo pol dopoldneva samo, da Neboti razložim kaj vse mi more prinesti s trgovine.
(že samo za vrečko gozdnih sadežev me je klical in naštel vse znamke, ki zalagajo Mercator, hehe)

Pa sem zamesila testo za pico in dokler je vzhajalo so se spekli še tile rdeče sladko kisli mafini - za nas velika sprememba od večnih pretirano sladkih čokoladnih sladic. ;)

Naj povem, da danes ni bilo nobenih obiskov. Baje da pridejo vsi jutri.

pošastno škrbasta peštalica

2010-02-07T20:04:00.005+01:00

Danes je bil en fanj dan. Končno se je prikazalo sonce in me navsezgodaj napolnilo z energijo. In končno sva se z Ivanom odpravila na "prvi sprehod". Ujela sva pol urce brez burje in marš okuli hiše. In kar v maminem naročju. ;) Ampak nam je blo vseeno fanj.

Zgleda, da svež zrak paše našemu pikiču, ker je bil zunaj buden cele pol minute. In potem je ta spanec razvlekel na ene štiri ure. Ta čas pa sem se lotila darila za Ivanov prvi mesec. - sej to ni blo nič načrtno. Enostavno sem bila od volje in se vsedla za šivalni stroj...

od ideje in muštra...

... do končne izvedbe. Peštalica.

To je ena taka peštalica za peštat. In ker je iz blaga in štajn zašita se lahko da tudi v usta in slini. Al pa kot en mini kušinček. Uglavnem hvalabogu, sem dala tisti filc malo na stran in zagnala šivalni stroj. :)

Čeprav v primerjavi z Ivanovo ročico je to bolj kot peštalica ena peštalona. ;)

Sm gruntala.. če bom od volje in časa mu za vsak mesec naredim novo pošastno škrbasto peštalico. Celo familijo.

po pomladi diši

2010-02-05T09:33:00.002+01:00

Če pogledamo celzijuse še ne diši preveč.
Diši pri nas doma z mojo mini kolekcijo pomladnih voščilnic.. - nekaj jih je šlo na pot že januarja - da še malo diši kje drugje.. ;) sej to je blo samo za pokušino. Se jih moram lotit še, če želim obdržat moj novoletni rezolušn, da grejo letošnje voščilnice po pošti..

Pa mašinco bom mogla počasi spet kaj zagnat...

pogrešam

2010-02-03T13:42:00.004+01:00

Pogrešam toploto. (tisti, ki me pozna bo zdaj rekel - Na glej jo! Poleti je pa cmizdrila, da kdaj bo zima!) Ampak ne tisto potno poletno. Pogrešam svežo pomladno.

Sej po pravici povedano sem jaz velika ljubiteljica zime, ampak zdaj pa kar ne morem pričakat tistih 10 celzijusa, da bova lahko z Ivanom začela hodit na sprehode.
Pogrešam sprehode. In hribolazenje. Z možem sva bila pred mojo nosečnostjo zagreta planinca. Skoraj ni minil vikend, da nisva osvojila kakšen vrh. In zdaj ne moreva pričakat tiste sveže pomladne toplote, da spet začneva. Ivana v rucak in gremo... ;)

Marca lani na Snežniku. Eden lepših vzponov.

Aprila lani na turi Žabnik - Slavnik, ki je trajala slabih 7 ur. Smo obdelali kar nekaj hribov in dolin. ;)

medo kontrolor

2010-01-30T19:27:00.005+01:00

Evo nas.. počasi dobivamo en ritem, ta hujši teden je za mano.
Spet sem vzela v roko škarje, šivanko, filc.. in prav fino sem se počutila - no zrezala sem samo par zvezdic za naš home-made koledar ampak počasi se vračam. ;)

Tale medvedek je nastal kmalu po novem letu vendar ni še imel koga za kontrolirat. V glavi sem si ga nekako drugače predstavljala ampak na koncu vseeno ni izpal tako napačen.

Sem imela neko manijo s tem filcom - ampak nikakor pa da ta filc steče pod šivalnim strojem. Tako, da sem se raje kar na roke lotila. Sej, ko bo Ivan začel stvari v usta tlačit ga bom verjetno mogla umaknit, ker moker filc... Bljak!

Medo kontrolor ima pod kontrolo vse. Vsak gib, vdih, obrat, nasmeh.

pomirjujoče

2010-01-22T19:47:00.003+01:00

Nekaj časa nazaj mi je Nina poslala link do te čudovite glasbe..
Že dolgo nisem slišala nekaj tako lepega in mirnega. Video me je pa sploh navdušil.

Ivanu je tudi všeč. Teta Nina mu je namreč posnela Olafurjeve sentiše. Ko si jih zavrtiva, Ivan spi in spi in spi in.... ;)

(ali mi lahko kdo razloži kako se naloži video v objavo?!) hvala...

ivan

2010-01-14T19:05:00.003+01:00

No, da končno pustim en glas od mene.. Oziroma nas.
Točno po planu, v sredo 7. januarja, je naša družina postala tričlanska. Pridružil se nam je Ivan. Primerno zalit, velik, zdrav in nasmejan. ;)
Takšen napis pa nas je pričakal, ko smo pred dvemi dnevi prišli domov... (lahko si mislite, kdo ima zasluge za to).

Zaenkrat so moje "ustvarjalnosti" obstale (še par ur pred porodom sem križkala novo čestitko) - vendar se hitro spet kaj oglasim... ;)

vrečka za vrečke

2010-01-06T11:39:00.004+01:00

Pravijo, da je znak za bližajoči se porod nenavaden občutek, ki vas sili k pospravljanju in čiščenju stanovanja - gnezdenje. Jaz "aktivno gnezdim" že vsaj tam od julija tako, da ne vem v čem je fora.
Ko sem včeraj že miljontič spremenila raspored v dnevni sobi - moj praktično rabi vsak dan nov plan hiše - sem prešaltala na kuhinjo.

Že nekaj časa mi grejo v nos plastične vrečke. Se jih je že tolko nagrmadilo, da so začele naskrivaj lest v druge predale. Pa sem pustila kuhinjo v kaosu in se hitro usedla za šivalni stroj, da zašijem vrečko za vrečke. To je nekakšna tuba, ki sem jo prvič videla pri sestričnah v Italiji - na eni strani peštaš vrečke noter, na drugi jih vlečeš vn.

Seveda ni šlo brez mojega križkanja - gor piše MINI - tukaj so vrečke samo za moževo marendo ali za te majhne smeti. (ja če že gnezdim, bom vsaj temeljito :)) Moj je bil tudi navdušen - da moram zašit še MAXI.

Sva se tudi zmenla, da če se le da ne bomo več uporabljali plastičnih vrečk. Doma imamo Ninalenino torbo za lene, pa jst sem ene dve zašila, za velike nakupe imava uno veliko Mercatorjevo..

Letos bomo eko! ;)

še kdo piše?

2010-01-04T14:29:00.004+01:00

Po teh praznikih mi je dalo mislit, koliko ljudi sploh še pošilja po pošti. Po ti navadni. Ne po e-pošti al sms-pošti. Pravzaprav za praznike se še kar nekaj ljudi spomni kaj je to znamka, ampak čez leto pa se mi zdi, da vse manj..

Včeraj zvečer sem se odločila, da bom letos pošiljala rojstnodnevne in drugačne čestitke po pošti. Ti navadni. Če se bo le dalo se bom potrudila in jo naredila sama.
Mogoče sem sitna in čudna, ma tista copy-paste voščila (in po možnosti še pritisne gumb send to all - in po možnosti niti ne ve, da ima mene v imeniku) mi ne pomenijo kaj dosti.

Po včerajšnjem prebiranju Storyteller-jevega Novega začetka, mi je tudi dalo misliti koliko "kvazi prijateljev" imamo. Takih prijateljev, ki se (joj, kako to sovražim!!) nate spomnijo samo ko kaj potrebujejo! Take "prijatelje" letos črtam. Nič ne dobijo od mene. Niti vse najboljše na fejsbuku!
Se bom pa spomnila na tiste, ki so v zadnjih letih nekako potiho postali moji prijatelji..

Ni kaj, včeraj sem nekam grozno dosti premišljevala! ;)

Prva letošnja čestitka gre Almi - prijateljici in sodelavki, ki me je toplo sprejela, ko sem bila nova v hiši. Ki me je založila s takšnimi in drugačnimi nasveti in me opremila s tolko robice za dojenčka, da mi ne bo rablo eno leto u šoping. :)

Aja, kaj sem še zvedla danes.. sploh mi ne rabi it na pošto. Naš poštar Jadran pisma pobere kar na domu. Lucky me! ;)

boršetica za Nežo

2010-01-03T18:08:00.003+01:00

Po celodnevnem sprehajanju ob morju, mi je prav pasalo se vsest in dokončat moje križkanje. :) - sej zdej pa mislim, da sem samo še za na kavč. Dokler mi spet ne bodo ratale sitne noge. Grrr..
Ekola - združila sem šivanje in križkanje in naredila boršetico za hčerko od bratranca.
Za mušter sem uporabila tutorial od morsbag vrečk - tako nazorno prikazano, da se lahko vsakdo loti..

V planu imam narediti še eno za bratranca od Neže. Bomo videli...

V mavrično boršetico gre mavrično darilo - 100 najlepših otroških pesmi Janeza Bitenca.

Zdej me pa samo še martra, kdaj mi bo uspelo na obisk..

otročje

2010-01-02T16:32:00.006+01:00

Včeraj sem po dolgem času zagnala mojo mašino za šivat - če odštejem šivanje novoletnih kuvert iz papirja. In ja Sonja, tudi tega se lotim, hehe. ;)
Nekje sem našla eno staro številko Susanne - Solo bimbi in med listanjem dobila idejo, da bi oblekla mali obešalnik za otroška oblačila.
Začetniški šiviljski projekt, ampak s končnim rezultatom sem bila kar zadovoljna.
Aja, noter je tudi malček polnila tako, da je bolj mehcen. :)

Ful mi je všeč to blago iz Ikee. Grem poskusit zašit še kaj drugega...

pa začnimo...

2010-01-01T22:38:00.003+01:00

In kako se je pričelo vaše novo leto?
Pri meni po starem. Glede na to, da imam PDP (predviden datum poroda) čez manj kot en teden, mi lahko verjamete, da so mi vsi dnevi isti. Naj bo praznik, petek ali svetek, samo da gre čimprej mimo. In da čimprej vidim uno Postojno! :)

Nekih groznih rezolušnu si letos nisem postavljala.
Upam, da mi končno uspe spisat diplomo. To si še najbolj želim. Bo en gromo gromozanski križ manj na mojem hrbtu.
In da kovačeva kobila ne bi bila tolkokrat bosa.
In da bi vedno imela nekaj časa za ustvarjat.
In da bi mi končno uspeli kruhovi njoki.
Sicer pa kar bo prinesel novi dan. In seveda novi član. :)

Vsem eno nasmejano in ustvarjalno leto! ;)