Ivan + novi predpasnik = jogurtovi mafini

Ko se pri naši hiši kaj sladko peče, mora biti Ivan obvezno zraven. Na začetku sem mu okrog pasu zavezala kakšno krpo, kasneje pa kar moj predpasnik. Ma sem kmalu vidla, da bo rablo nabavit kaj novega, samo njegovega. :) In sem potem en teden visela na netu in iskala kakšne lepe, zanimive, predvsem pa na hitro zašite predpasnike. Naletela sem na tale super enostaven tutorial.

Hitro sem zvlekla ven šivalni stroj (je rablo že kar konkretno obrisat prah z njega), Ivan da bo risal, Mila pa se je lotila trgat ažurne reklame.

Čeprav je že Petchy zelo lepo in nazorno prikazala sam postopek izdelave, sem par stvari poslikala in tako pripravila moj prvi DIY. :)

Potrebuješ:

- kos blaga (jaz sem vzela kar ostanke ene zavese), oz. lahko uporabiš kar novo kuhinjsko krpo saj je že lepo zarobljena

- škarje, sukanec, meter

- vrvico, ki bo predpasnik držala

- lesene kroglice, da vrv ne zbeži

- po želji kakšen okrasek za na predpasnik

(samo dokler sem pripravljala potrebne svari je Ivana minilo risanje.)

Blago zarobi. Če imaš kuhinjsko krpo imaš eno delo manj. :)

Robove prepogneš in zašiješ. Pustiš samo odprtino za vrvico. 

Jaz sem na koncu vsake vrvice dala eno leseno žogico. Tako.. da malo kompliciram. :)

Zadnji korak je najlepši. Predpasnik načičkej. :)

Jaz sem kar izrezala enega leva iz blaga od Ikee in ga našila, odspodej pa našila chef-ovo ime. Ker rada kompliciram, sem mislila kaj še po levu šivat ampak me je Mila kmalu spomnila, da za to nimam časa. (bom raje še kakšnega zašila - se že javljajo none, da mora imet še kakšnega rezervnega za na počitnice) :)

master chef :)

Ko je pa enkrat dobil predpasnik okrog vratu in kuhalnico v roke.. smo mogli hitro nekaj speč. Najboljše so torte. :)

JOGURTOVI MAFINI

 100 g zmehčane margarine

225 g sladkorja (lahko tudi manj)

2 jajci

en navaden jogurt

5 žlic mleka

275 g moke

1 žlička sode bikarbone

Margarino in sladkor damo v skledo in mešamo, da nastane svetla penasta zmes. Dodaš jajci, jogurt in mleko in dobro zmešaš. Moko preseješ skupaj s sodo bikarbono in jo vmešaš v zmes. Po želji laho dodaš tudi koščke čokolade.

Zmes nadevaš v modelčke in pečeš na 190 C, 25 minut.

Je blo kar veselo dopoldne. :) Zdej pa se morem lotit še enga za Milo..

bzgowc

Ne vem kako je pri vas, ampak pri nas je letos bezeg podivjal. Kamor se obrneš.. bezeg. Pa vseeno mi ga ni še ratalo nabrat. V bistvu.. ni ga problem nabrat, problem je, ker vem da me potem zvečer čaka priprava. Popoldne pa še ne vem, če se mi bo zvečer dalo. Al je pa problem, ker vem kolko pranja posode me čaka. Ne vem. Uglavnem, flaše sem oprala in čakajo.. mogoče mi pa še rata. V najhujšem primeru pa ga bomo šli nabirat kam bolj gor, na višjo nadmorsko višino kjer cveti malo kasneje. :)

Je bilo eno obdobje, ko se je ta bezgov sirup pil na veliko. Tako na veliko, da se ga človek zasiti. In so mi te flaše stale u špajzi, dokler nisem še razdala okoli. Potem pa, ko sem bila noseča za Ivana, me je primla ena velika žeja za bzgowcom - tako mi rečemo bezgovemu soku. Ampak baje, da bzgowc v nosečnosti odsvetujejo (pospešuje potenje). Sej veste.. tisto, ki se ne sme, tisto je fino. :) Pa sem se ga prvič v življenju lotla delat tudi jaz. Samo ne sirup, kar sok. No in ker je sezona bzga, prilagam moj recept za bzgowc. :)

BZGOWC

8 l vode

70 dag sladkor (lahko tudi manj, ma jst raje pustim tako, pa si potem vsak doda še malo vode, če mu je presladko. Pa še zaradi samega konzerviranja je boljše, da je sladko)

2 dag citronke

36 cvetov bzga

Ko zavre voda, dodaš sladkor, citronko in bezeg. Pustiš 15 minut, da se kuha - medtem segreješ steklenice v pečici.

Precediš skozi gazo in naliješ v steklenico. Jaz jih potem zložim na eno leseno desko in vse skupaj pokrijem z deko, da se počasi ohlaja preko noči, oz. dokler ne potegne zamaške.

Mi smo ugotovili, da nam je dosti boljši sok kot pa sirup. Lepo odpreš flašo, popiješ pri kosilu.. ne pa da ti uni sirup tam po hladilniku stoji celo leto. :P

Ta recept lahko uporabiš tudi za drugo sadje - velja za eno kilo. Več daš, bolj je gost. Lani sem npr. naredila tudi iz grozdja - sem očistila dol grozde in jih kar malo prepasirala potem pa stresla v vrelo vodo. Je bil tudi fin. Ma bzgowc je bil boljši. :) Mama od Nebota je naredila iz borovnic. Če se mene praša škoda borovnic, jih raje tako pojem. Ma smo ga pa imeli bolj tako.. za večje praznike. :)

Nič, zgleda, da ga bom mogla it hmali nabrat. Vse to pisanje mi je naredilo gušte...

šivanko v roke

Po dolgem času sem spet ven potegnila šivanko in konce. In si privoščila dva nova andwabisabi vzorčka. Uuuu, lepo je delo.
Zadnje čase sta Ivan in Mila ujela uro pa tako ob istem času jesta in potem ob istem času tudi zaspita. Seveda se zgodi, da tudi ob istem času kakata, ob istem času sitnarita, ob istem času hočeta viset na mami. Ampak se ne smem pritoževat.. Dve urci skupnega spanja povrneta vse. :) In tako se zgodi, da si celo vzamem kakšno minutko zase po kosilu, pa tudi zvečer kaj počasi ustvarjam (ali pa samo visim na internetu in iščem miljon novih stvari, ki jih bom SEVEDA naredila). :)

Tokrat sem ustvarjala za sestrično Moniko - Pegulo. Se jo še spomnite? ;) No Pegula ne bloga več toliko. Verjetno tudi zato, ker je postala pridna šivilija. Mili je zašila torbico za copatke / knjige, sebi je zašila pošastno prevleko za posteljo, pa copate.. Ni da ni.

No, ko sem zagledala ta vzorček, sem rekla - ta bo pa za Moniko.

Nekaj časa nazaj sem hotela uokvirit enega od motivčkov, pa nisem našla takega okvirčka kot sem si zamislila. Pa sem začela njurit in se je Nebo takoj ponudil, da mi jih bo on naredil. In mi ga je. :) Okvir je iz tika - to je bolj masten les tako, da se ga ne more dodatno barvat. Ampak se mi zdi ta rjava barva ful lepa. Taka.. gre na vse. :)

Takole pa že visi v novem ustvarjalnem kotičku.