masline

Na, pa je za nami tudi dalmatinska berba. Nebo se je na vso srečo krepko uštel in ni bilo 50 kil ampak celih 120! Se nam je kar smejalo ;)
In celo Ivan je pobiral - če mu je vejica bingljala pred nosom. Vse pobrane olive pa je skrbno polagal mami v roke. :)
Potem pa stiskanje ob 4 in pol zjutraj in glej ga glej... domov smo prišli z 20-litrsko kanto deviškega olivnega olja.

Aja tisti kup iz prvega dela slovenske trgatve je težkal točno toliko kot teh 5 zabojev.

Poleg kante z oljem pa smo domov prinesli tudi dve vreči nečesa sladkega - iz tega sladkega bodo kmalu (če mi rata mogoče še danes) nastala naša miklavževa darila... ;)

čiv čiv

Junij je bil kar en čivčivkast mesec. Ne spomnem se točno zakaj (verjetno sem bila grozno zaposlena ali pa grozno lena) ampak v juniju mi ni uspelo objaviti niti ene same samcate objave. Sem pa vseeno nekaj malega ustvarila..

Najprej sem "ustvarila" eno zgodbico o vili Lili in za nagrado dobila eno KRAKRAsoto s pomočjo pepermintkovega giveaweya. (no, to je bilo že v maju!) Sem imela to strašno idejo, da to malo krasotico slikam, ko bo v zasluženem okvirčku v Ivanovi sobici, vendar zgleda, da to še ne bo v tako bližnji prihodnosti. - v nedogled jo pa tudi ne morem skrivat ;)

kaj ni groznolepa? ;)

Potem pa je seveda prišlo na vrsto moje križkanje..

Viola ptiček debelko je odletel k Marjetki na drugo stran Slovenije.

Postrojeni ptički na špagi pa čivčivkajo Katji.

olive

Juhuhu, začelo se je.

Pred tremi leti smo v Dalmaciji prvič obirali naše oljke. Ker so še mlade je bil pridelek bolj skromen - slikali smo se skoraj z vsako olivo, ki smo jo pobrali.. :)

Naš prvi pridelek - če me spomin ne vara je bilo ene 4 kile in iz tega smo iztisnili celo litro olja.

No, vsako leto so oljke bolj bogato rodile in Nebo ocenjuje, da jih bo letos okoli 50 kil. Dalmatinska berba nas najverjetneje čaka ta vikend, tako da še poročam kako bo šlo.

Ker pa smo v naši hiši hudi poljedelci in ker so Nebota preveč srbeli prstki, da bi za oljke skrbel samo 1x-2x na mesec, smo vzeli v najem en oljčnik malo bližje - na slovenski obali.
Ta vikend naj bi potekala naša prva ta malo bolj velika berba, vendar smo jo nažalost morali prestavit, ker torklje še niso začele mleti, pa tudi ene vrste oljk še niso povsem zrele - pravzaprav bi se jih lahko tudi že pobiralo, vendar bi bilo potem olje dosti bolj grenko, pa smo se odločili počakati.


V četrtek sva z Nebotom vseeno začela in obrala nekaj oljk malo bolj zgodnjih sort, v petek sta nam pa pomagali še mami. Ivan je 4 ure sedel na dekici pod oljko, študiral (in poskušal) rastlinje okoli njega, z grabljicami ravnal tla.. (ne da se hvalim, ampak mi imamo čudo od deteta.) ;)



Obiranje je teklo kar hitro zahvaljujoč Nebotovi mami - skrojila nam je prav posebne predpasnike - "skozi veliko luknjo noter, skozi malo ven" ;) Naša mama, da bo za naslednje priskrbela neko platno, tako da bo druga runda bolj stajliš :)


Zdaj pa nestrpno čakamo drugi del berbe, ki naj bi bil čez ena dva tedna..

zoja

Je še en frišen črviček. Od včeraj - ne vem, če je že kdo dobil tako ekspresno objavo. ;)
Tile trije slončki so čakali nedokončani v moji zakladnici "kaj naj naredim s tem križkanjem" in sem prav vesela, kako so na koncu izpadli v roza okvirčku in še bolj vesela, da potujejo k Zoji.

Luka, Breda in Brane, želimo vam nešteto srečnih, nasmejanih, nepozabnih trenutkov z novo malo članico.
Lupčki.

matiče

Danes praznuje moj ta mali - veliki brat Matija.

Vsi pri naši hiši ti želimo eno leto polno novih dobrih idej, uživancije, prekrižanih izpitov..
Lupčki.

p.s. slikca je bila posneta pr tete Franke u Trsti. Ne vem točno čigav je motor in ne vem zakaj morem jst nosit čelado, če Mate vozi. ;)
Nina, samu smo imeli pa stajliš oblekce, a?! Buhvedi, ki so vse končale...

ni še konec

Črvičku namreč. Prejšnji teden so kar trije na frišno zajokali.
Dve deklici in en dečko.

Servetna dobra vila s fimo črkami gre k Dani.

Tajdi, Sonji in Robertotu pa želimo dneve polne sončka in veselja.
Lupčki.

Na Wajdowskem sta pa zajokala dvojčka. Luka Aleksander in Anastazija.
Najprej sem mislila kaj skrižkat (in tudi sem) ma nisem bla ulih zadovoljna. Potem sem se hotela lotit fimo črk pa tukaj bi bilo dela olala. ;) pa sem se spomnila na tićiće in tako so nastali mini fimo-leseni mobili.

Upam, da jim bodo všeč. Se mi zdi, da so kar posrečeno izpali. Zraven pa še ena univerzalna zelena čestitka s fimo gumbkom.

Matija, Violeta in Miloš, želimo vam vse najlepše in dneve polne novih lepih presenečenj.
Lupčki.