ponedeljek, 18. april 2011

v živalski vrt h sosedom

Včeraj zjutraj smo pojedli konkretno sataraško marendo, napolnili rucake, spakirali vso opremo in krenli proti živalskemu vrtu u Ljubljano. Ker je bilo dokaj zgodaj smo na poti skrenili še do Ajdovščine, ker si je Nebo en dan prej na firmi pozabil denarnico. Ker so Dobravlje blizu Ajdovščine smo skrenli še na eno hitro kafe do Anuške. Smo rekli, da smo na poti u Ljubljano, Nebotova sestrična je pa razumela, da u Lignano. Na koncu smo zvedli, da je tudi tam super živalski vrt - ne tako velik kot ljubljanski ampak vseeno zelo lepo urejen.
Ker sva z Nebotom ljubljanskega že vidla, Ivan pa še nobenega, smo se odločli, da gremo vidit tega taljanskega. :)
Smo popili kafe, Ivan še malo pomarendal in štart. Ker je Selo blizu Dobravlj smo se na hitro ustavli še pri Anastaziji in Luki A. (to so vse frišni črvički). Ni jih bilo doma, pa smo krenli naprej.

Po slabi uri in kopici čudnih križišč smo prišli u Lignano. Iz sosednjega avta so poskakale pučke v kanotjerah na špalinice (spodnje majice na trakce) in bežale pred starši, ki so jih hoteli obleči. Pa so jim hitro dali za zgled bimbota u đuboti (naš Ivan u jakni in s kapo). :)

Ivan je začel vriskat takoj na vhodu, kjer te pričakata dve žirafi. Pa zraven kamele. Pa štorklje in race. Hitro smo ga dali vn z vozička, da je vse v miru preštudiral.


Živalski vrt je res super zrihtan. Nikjer papirčka, čisti WC-ji, urejene potke, smešna drevesa, vse polno igral za otroke, pri živalih s kmetije pa so tudi avtomati kjer za 20 centov dobiš nekaj hrane za pitat male koze.



 
Za 5 evrov si lahko sposodiš tudi tak vsestransko uporaben voz. Noter stoji nekaj otrok in vsa prtljaga. :)


Opice z Madagaskarja (saj veste tiste I like to move it move it) so skupinsko počivale v krogu. Ne vem, če je vsaka svoj rep okrog sebe ovila al je to od sosednje?! Nekaj časa sploh niso dvignile glave, potem pa vsake tolko ena ali dve. :)

 
To je pa največji uživač! Ves čas na hrbtu, vsake tolko se je malo popraskal, si pogledal nohte.. ;)

 
Če je bila pri veliki šipi gužva, si leva lahko pokukal tudi tako. :)

Uglavnem imeli smo se ful fanj. Živalski vrt je definitivno eden najboljših izletov za it z otrokom. Smo se zmenli, da ko bo drugi imel eno leto gremo vidit unga v Ljubljano. Ko bo pa ta tretji imel eno leto gremo pa na Dunaj. Baje, da je tam najlepši živalski vrt v Evropi (ali celo na svetu??). :) Lepo Ivanu - on bo videl vse tri. (morda celo še kakega več) :)

No ma, da ne boste mislili, da je bilo nedeljskega pohajkovanja konec. Na poti nazaj smo se spet ustavili u Seli - pa še na torto smo prišli, ker je Matija pihal drugo svečko. In potem (ker je bila še taka spodobna ura) smo se še malo ustavili u Dobravljah. Dokler je teta narezala vse šalamine, pancete in pršute sta se Ivan in tata lovila po vrtu, jaz sem pa poklepetala z Anuško. :)

A je potrebno dodati, da smo zaspali takoj ko smo prišli domov? In prespali celo noč... :)

sobota, 16. april 2011

easy na srednje

Današnji dan se je začel bolj na hojladri. Noč smo na pol prebedeli. Vsaj jaz in Ivan. Zgleda, da so spet kaki zobi na obzorju. Prihod novih zobu pri naši hiši pa v večini primerov spremlja še kaka visoka vročina, neprespane noči, nervoza, njurganje, nezmožnost obstanka dveh minut pri eni stvari. Po novem se je pridružila še trma in vriskanje. Grozno se mi smili, ker si niti predstavjlat ne morem kako to boli. Moja nona je pravla, da če bi mama vedla kako boli to izraščanje zob, bi si dala črn fačol (ruto) na glavo.
No in spet se je začelo. Tokrat še zamašen nos, tako da če je popustila bolečina je pa nos zatrokiral. In je blo vstajanje na pol ure - uro. Ponavadi ga rabi samo dvignit v roke, zapet eno kitico Jaz sem mala roža in že spi.

Zjutrej sem se zbudila vsa speštana. Tudi Ivan ni bil nič boljši, Nebo je bil pa že na poti v službo. Povrh vsega sem še fasala neko trebušno virozo al nekej, tako da je tekanje v wc moja glavna rekreacija zadnje dni. (mislim, da je velik problem tudi v moji naklonjenosti picam in kebabom in ajvarom zadnje cajte - pa nonstop bi nekej grickala dokler tipkam). Cela fešta!

No ma pred kako urco so se dečkota speštala in odpravla na en giro po Bistrci. Aaaaaa! Sama! To je zadnje čase redkost pri meni. Takoj ko sta krenla z dvorišča, sem se hotela vrč na pojstlo in pod kuter. Samo jst ne poznam polurnega počitka. Al par ur al nič. Hiša mrzla, nič mi se ne da. (poleti ta mrzlota paše, ma zdej niti ne). Pa sem si prvoščla en dolg vroč tuš in velik vroč kakav (vem, da bi mogla raje kako mrzlo nesladkano kamilico, ma mi paše kakav). Zdej mi je že bolj toplo pr srčki in po ti objavi, ko si ogrejem še prste se lotim diplome.

Malo sem boljše volje, ker je diploma že prav blizu konca. Če gre vse prav, bi drugi teden mogla zaključit. Uf. Pol si bom oddahnila. Ker sem potrebna enga konkretnega spanca in nedela. Za boljše razpoloženje v teh zahlajenih dneh za računalnikom, pa mi pomaga tudi Caro Emerald. Hvala Črtasti Špeli, ki nas zalaga z dobro muziko! ;)



Zdej pa šibam, ki Bistrc ni ulih velik in gira je lahko hitro konec.

petek, 08. april 2011

znamkice

Zelo rada hodim na pošto. In pošiljam čestitke, paketke, kartice. In zelo rada na te čestitke, paketke in kartice prilepim kakšne lepe, posebne znamkice. Hvalabogu imamo na naši pošti zelo prijazno poštarco, ki mi vsakič z velikim veseljem pokaže vse nove znamke in mi jih tudi po pet gor prpopa. V vseh letih od kar živim pod pošto Prem, mi še ni prilepila tiste bele računalniške. :)

Pa mi je zadnjič predlagala naj se včlanim v filatelistični klub. Fora je v tem, da mi bo vse nove znamke čuvala (mislim da) 20 dni. Pa sem rekla o super, vzamem takoj. Tako in tako jih sproti kupujum, pa tudi če imam kakšne posebne na zalogi. Edino nisem sigurna, če morem potem obvezno vse uzet - tudi tiste, ki mi morda niso lepe. Ma se bomo že zmenle. Pa še je rekla, da mi bo po poštarju Jadranu poslala vrednosti znamk, tako da lahko čestitke in paketke vržem kar na svojo kuhinjsko vago in sama prilepim znamke. Če bo kaj zmanjkalo mi bo že dodala.. Kaj ni fanj? :)


Tako zdaj že čaka kitajski zajc, maškare, narodne noše, srček...

torek, 05. april 2011

via dalmacija

Naša hiš(k)a u Dalmaciji stoji le 20 minut stran od Zadra ampak vseeno se le redko odpravimo tam na kak laganini sprehod. Največji razlog je to, da večinoma pridemo dol za dva dneva in takrat se hiti čim več nardit. Zmeraj je kaj za prekopat, pofrezirat, zašraufat, montirat, prefarbat.. In potem je tukaj že nedelja, kosilo in via nazaj domov. U Zadar se gre, ko Nebotu zmanjka kak gradbeni material al orodje ali pa ko se v soboto navsezgodaj odpravimo na tržnico po ribo. No, takrat sledi še kako kafetko in šib domov.

Tokrat smo štartali že u četrtek kar pomeni bonus dan in čas za klatenje. Jupi!
Nebo se je u petek popoldne odpravljal v izvidnico za pult za novo kuhinjo. Spet bo skakanje, sem si mislila. Pa me preseneti - ala, hitru se zrihtejte gremo na sladoled! Jupi na kvadrat!

In že smo šetkali po rivi in se nastavljali sončki.


Namesto čez mesto smo se proti centru odpravili po potki ob morju. V tem času že senčna ampak smo hitro ujeli sonce. Po tej poti je fanj zvečer, ko svetijo lučke po tleh. :)


Nisem imela vlih cajta nekej slikarit, ker sem imela konstantno polne roke. Najprej sem pomagala Ivanu nabirati kamenčke za metat u morje, potem smo pili kafe, potem nam je zadišala pica, pa sva z Nebotom vsak z eno roko porivala voziček in z eno jedla. Pol pa še seveda na sladoled. Pol mi je blo malo slabo ma smo se imeli ful lepo. :)

Drugi dan smo preživeli na vasi ma nam je blo vseeno ful lepo. Dokler tata ne sestavi pravega lepega lesenega smo Ivani urihtali provizoričen peskovnik.


Se je ulih tako super zabaval s prekladanjem in metanjem v zrak. Drugi dan je odkril še čare tega rdečega razbitega lavorja, pa je pol dneva noter presedel in se glasno smejal.


Nebo je šel navsezgodaj po šparoge v gozd čez cesto pa je mimogrede prinesel Ivanu še eno želvo. Tale je bila za pest velika, so pa tudi takšne za dlan velike. Dokler jo je Ivan opazoval je bila skrita v oklep pa mu ni bila bohvedi kako zanimiva. Je še malo po njej potrkal, počakal, potem pa se vrnil nazaj v svoj lavor. Ta čas pa je želva odšibala naprej. Nazadnje smo jo videli skrito pod blitvo.. ;)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

berejo in gledajo me