šivanko v roke

Po dolgem času sem spet ven potegnila šivanko in konce. In si privoščila dva nova andwabisabi vzorčka. Uuuu, lepo je delo.
Zadnje čase sta Ivan in Mila ujela uro pa tako ob istem času jesta in potem ob istem času tudi zaspita. Seveda se zgodi, da tudi ob istem času kakata, ob istem času sitnarita, ob istem času hočeta viset na mami. Ampak se ne smem pritoževat.. Dve urci skupnega spanja povrneta vse. :) In tako se zgodi, da si celo vzamem kakšno minutko zase po kosilu, pa tudi zvečer kaj počasi ustvarjam (ali pa samo visim na internetu in iščem miljon novih stvari, ki jih bom SEVEDA naredila). :)

Tokrat sem ustvarjala za sestrično Moniko - Pegulo. Se jo še spomnite? ;) No Pegula ne bloga več toliko. Verjetno tudi zato, ker je postala pridna šivilija. Mili je zašila torbico za copatke / knjige, sebi je zašila pošastno prevleko za posteljo, pa copate.. Ni da ni.

No, ko sem zagledala ta vzorček, sem rekla - ta bo pa za Moniko.

Nekaj časa nazaj sem hotela uokvirit enega od motivčkov, pa nisem našla takega okvirčka kot sem si zamislila. Pa sem začela njurit in se je Nebo takoj ponudil, da mi jih bo on naredil. In mi ga je. :) Okvir je iz tika - to je bolj masten les tako, da se ga ne more dodatno barvat. Ampak se mi zdi ta rjava barva ful lepa. Taka.. gre na vse. :)

Takole pa že visi v novem ustvarjalnem kotičku.

mau mau

Izgleda, da bo letošnje poletje tudi bolj skopo z objavami. Ampak pridejo dnevi, ko se mi ne da niti priklopit računalnika, oz. bolje rečeno ga ne utegnim priklopit. In gre mimo dan, dva, teden.. Dopoldne igrarija, pospravljanje, kuhanje, popoldne igrarija ali klatenje. Zdej se je začela še kopalna sezona, tako da zmanjkuje tudi časa za ustvarjanje..

Imam pa par sličic in izdelkov še na zalogi. Tale muca mau mau je bila nakrižkana za pepermintov piknik. Okvirček je Ikeiin ki pa je bil deležen temeljitega brušenja, barvanja in lakiranja. Na koncu je izpadel kar fanj. :)

 

Mucka je seveda tudi iz zbirke andwabisabi vzorčkov.

v višave

Čeprav so bili pretekli meseci kar natrpani s pisarijo, pospravljanjem, slabostmi in primankljajem energije, se je vseeno vsake tolko našel čas za kakšen križec. Tokrat so me navdušili Grace Kim in njeni andwabisabi vzorčki. Nekaj sem si jih privoščila in veselo začela križkat. Če so mi vzorčki zanimivi in simpatični kar ne morem nehat in kakšne končam tudi v enem večeru - dokler Nebo gleda nogometno tekmo.. :)

Tale raketa je odletela v najlepšo primorsko vas h Aljažu.

 

 

H okvirčku je bila pritrjena še kuverta za soudke in lepimi željami.

V planu je bil tudi doma narejen okvirček, vendar je imel tudi Nebo prenatrpane mesece. Mogoče drugič. :)

two hearts are beating together

... se mi je vrtelo po glavi, medtem ko sem križkala tole čestitkico. Po maminem naročilu za mladoporočenca. Vzorček mi je simpatičen pa tudi zelo priročen, ko si malo v stiski s časom. V barvnem okvirčku, na kartonu, velikosti pol A4.

 

Naše darilo za taiste mladoporočence je še v izdelavi, ker več kot par križcev na dan mi zadnje cajte ne uspe. Ampak bo. Ker.... TARATARA... danes sem končala s pisarijo in oddala v pregled!! :) Kaj bom zdej z vsem prostim časom? Rada bi kakšno dobro knjigo prebrala, končno spet zagnala šivalni stroj (če ne zaradi drugega, da zarobim dvojne zavese, ker nam v Dalmaciji na oknu že dva leta visi rjuha), malo počinla, začela telovadit, končno uredila Ivanov foto album, ker zadnje slike noter so iz lanskega aprila, tudi knjigo pletenje bi lahko preštudirala ali pa se končno lotla doodle tečaja, ki sem si ga privoščla januarja in je čakal na boljše čase..

Lahko pa končno speglam teh pešnajst strojev robe, kakšna generalka hiše tudi ne bi škodila, lotit se moram kuhat golaža, presortirat robo..

Lahko pa tudi samo Ivana lovim cele dneve.

na wajdovsko

Prejšnji vikend smo se končno odpravili pogledat malo Anuško - druga sestrična od Ivana. Ker je Anuška drugi otrok v familiji in je mama že vsa prskrbljena z otroško opremo, smo se odločli za soudke. In za soudke rabimo kuverto za soudke.

Kot ponavadi sem za izdelavo kuverte čakala zadnji dan. Po napornem dnevu (pisarija) sem se ob enih 8h zvečer usela na posteljo in začela zbirat ideje. Na koncu sem se odločla da kar njeno ime nakrižkam, ker bilo kakšen motivček bi mi vzel dosti časa, oči so mi pa že skupaj lezle. In sem se lotla..

In mi je rablo do u-ja, da sem ugotovila, da ška v nobenem primeru ne speštam gor. Me je prou omotica primla.. Pa sem še na začetku razmišljala, da si preštejem kvadratke, če bo dovolj mesta. Ampak ne. Ura je bila že kake 21.30 pa sem se lotla druge najhitrejše varijante..

Glede na to, da je bilo narejeno v polsnu, je izpadlo kar uredi. :) Edino ta balon mi je malo sumljiv ma ala.

Uglavnem, obdarovanci so bili zadovoljni, to mi je pa tudi najbolj važno.

p.s. prva slika je v originalu slikana vodoravno in ne vem zakaj mi jo vztajno meče navpično. jo ne znam obrnit, tako da malo glavo zasukajte. :)

bo počasi zadosti

Tega nebloganja mislim. Diploma gre. Vsaj meni se zdi tako. :) Samo sem ugotovila, da lahko kako minutko med dnevom, ko se Ivan tolko zaigra, da se mama lahko usede za računalnik (kot naprimer zdaj), tudi posvetim kakšni novi objavi. Sej ustvarjala sem bolj malo. Skoraj nič.

Prejšnji teden sem se naprimer lotla tega križkanja. Ampak moje križkanje te dni zgleda tako: dokler se Ivan pri mizi igra s svojim lesenim orodjem naredim pet križcev. Potem odkrije svojo že pozabljeno foro "mama glej kako stvari padajo na tla". Mama naredi tri križce, pobere igrače. Tri križce, pobere igrače. Ivanu dovolj lesenega orodja. Se preselimo na veliko pojstlo in med prepevanjem kilikilikilijakazaka Ivan posluša in maha s kremo po zraku, meni pa uspe narediti dve vrstice. Potem dva dni nič. Tako nekako in naprej. :)

Sem pa januarja ustvarjala malo drugače. 

Za Ivanov prvi rojstni dan smo furali kmetijo. Torto sem spekla kar sama iz bele čokolade, maskarponeja in smetane. Idejo za okras pa sem si sposodila pri Peguli.

Ivan me zdej vleče za prst. Na vrsti je nov giro po hiši. :)

pihamo prvo svečko

Jupi! (bdw. tako je bilo naslov tudi moji prvi objavi)
Vila lila piha prvo svečko. Se mi zdi, da je to leto pasalo ful preveč prehitro.  - drugače pa je bilo prav eno fanj blogersko leto. Enkrat se je dosti napisalo, enkrat malo manj, enkrat pa tudi nič. :) Vesela sem vsakega novega obiskovalca - tudi tistih, ki me redno prebirate pa se nikoli nič ne oglasite. Vesela sem tudi, da me berejo prek meja. ;)
Spoznala sem kar nekaj blogerk in vesela sem teh novih prijateljstev.

Kot se spodobi začenjam drugo leto z novo glavo in podobo in kričim veliiiiko HVALA ninileni!

Z mislijo na vse vas, sem prejšnji teden nakrižkala eno takšno mišo, ki se ji grozno mudi s praznično okrasitvijo. :)

Kdor pusti komentar do nedelje zvečer, gre v ponedeljek v skledo za žrebanje. :)

Še enkrat iz srca hvala vsem, ki prebirate moj blog. Upam, da se ob njem zabavate ali pa dobite tudi kakšno pametno idejo ali recept. :)

copatići za emo

Ja, še eno črvičico imamo. In ker je črvičica še mičkina dobi tudi mičkine copatiće. :) Čestitka je tokrat malce minimalistična, ampak ker jaz nisem minimalistična in bi zmeraj še nekaj gor napeštala, sem zalepla še en fijokec. Čeprav je čestitka že na poti se še zmeraj odločam ali je boljše z njim ali brez..
Ah kar je, je. Upam, da bo Emi všeč. :)

Ema, Urška in Andraž, želimo vam dneve polne sončka in nasmehov.
Lupčki.

čiv čiv

Junij je bil kar en čivčivkast mesec. Ne spomnem se točno zakaj (verjetno sem bila grozno zaposlena ali pa grozno lena) ampak v juniju mi ni uspelo objaviti niti ene same samcate objave. Sem pa vseeno nekaj malega ustvarila..

Najprej sem "ustvarila" eno zgodbico o vili Lili in za nagrado dobila eno KRAKRAsoto s pomočjo pepermintkovega giveaweya. (no, to je bilo že v maju!) Sem imela to strašno idejo, da to malo krasotico slikam, ko bo v zasluženem okvirčku v Ivanovi sobici, vendar zgleda, da to še ne bo v tako bližnji prihodnosti. - v nedogled jo pa tudi ne morem skrivat ;)

kaj ni groznolepa? ;)

Potem pa je seveda prišlo na vrsto moje križkanje..

Viola ptiček debelko je odletel k Marjetki na drugo stran Slovenije.

Postrojeni ptički na špagi pa čivčivkajo Katji.

zoja

Je še en frišen črviček. Od včeraj - ne vem, če je že kdo dobil tako ekspresno objavo. ;)
Tile trije slončki so čakali nedokončani v moji zakladnici "kaj naj naredim s tem križkanjem" in sem prav vesela, kako so na koncu izpadli v roza okvirčku in še bolj vesela, da potujejo k Zoji.

Luka, Breda in Brane, želimo vam nešteto srečnih, nasmejanih, nepozabnih trenutkov z novo malo članico.
Lupčki.

je prišu vidal

No, kot obljubljeno - še ena črvičkasta objava. Tokrat je prišel nov črviček prav v našo hišo, samo ene par stopnic višje.

Vidal je vnuk od gospe Slavke pa tudi nov najbližji prijatelj od Ivana. ;) na spomlad je tata Nebo obljubil, da bo malo zagradil pred hišo, da bosta lahko u miri divjala. No, dirkanje bo verjetno komaj čez ene dve spomladi na sporedu. :)

Skrižkana karoca (voziček) je danes romala u zgornje nadstropje.

Vidalu, Aniti in Atishu želimo dneve polne smeha. Lupčki.

novi črvički

Ja, tudi na našem koncu se skrbi za povečanje slovenske natalitete. ;) Čeprav skoraj vsak dan zvemo za kakšnega novega črvička, moji čestitki potujeta k dvema..

nasmejana bambolica gre k Lani (malo se mi je ponesrečil okvirček, ma če bi šla popravljat, bi naredila še večjo škodo)..


medo na špagi pa k Maju.

Prav je pasalo malo vzet šivanko v roke po tako dolgem času.. ;)

slavka praznuje

Prejšnji teden je imela naša Slavka rojstni dan. To je gospa pod/pri kateri živimo, naša tretja mama. Slavka nama vsako jutro zakuri, ko kaj speče prinese velik kos tudi nam v pokušino.
Slavka je pogumna ženska. Pri 62-ih je nardila izpit za avto in si kupila marcedesa. V veliko veselje ji je, ko klepeta s taščo svoje hčerke. Tudi po pol ure sta na telefonu - naj pripomnem, da tašča njene hčere živi v Indiji in govori samo hindu, Slavka pa samo bitnjško narečje... :)
Je vztrajna ženska. Poleti je s šmirgel papirjem zdrsala ene 10 m ograje.

Je pa tudi strastna vrtičkarka/njivarka. Z Nebotom vsako leto naredita strateški plan ampak Slavka za vsak slučaj posadi malo več. Za ene 10 ljudi več. Naprimer 2 kvadratna metra peteršilja.

Letos smo ji za rojstni dan podarili angelčka vrtov, ki bo poskrbel za uspešno letino (grozno so mi všeč ti Willow tree angelčki, ki jih lahko podariš ob bilo kaki priliki).
Pa brez moje skrižkane čestitke tudi ni šlo.

Slavka je bila zelo vesela.
Še bolj pa Ivanovega prvega obiska. ;)

vrečka za vrečke

Pravijo, da je znak za bližajoči se porod nenavaden občutek, ki vas sili k pospravljanju in čiščenju stanovanja - gnezdenje. Jaz "aktivno gnezdim" že vsaj tam od julija tako, da ne vem v čem je fora.
Ko sem včeraj že miljontič spremenila raspored v dnevni sobi - moj praktično rabi vsak dan nov plan hiše - sem prešaltala na kuhinjo.

Že nekaj časa mi grejo v nos plastične vrečke. Se jih je že tolko nagrmadilo, da so začele naskrivaj lest v druge predale. Pa sem pustila kuhinjo v kaosu in se hitro usedla za šivalni stroj, da zašijem vrečko za vrečke. To je nekakšna tuba, ki sem jo prvič videla pri sestričnah v Italiji - na eni strani peštaš vrečke noter, na drugi jih vlečeš vn.

Seveda ni šlo brez mojega križkanja - gor piše MINI - tukaj so vrečke samo za moževo marendo ali za te majhne smeti. (ja če že gnezdim, bom vsaj temeljito :)) Moj je bil tudi navdušen - da moram zašit še MAXI.


Sva se tudi zmenla, da če se le da ne bomo več uporabljali plastičnih vrečk. Doma imamo Ninalenino torbo za lene, pa jst sem ene dve zašila, za velike nakupe imava uno veliko Mercatorjevo..

Letos bomo eko! ;)

še kdo piše?

Po teh praznikih mi je dalo mislit, koliko ljudi sploh še pošilja po pošti. Po ti navadni. Ne po e-pošti al sms-pošti. Pravzaprav za praznike se še kar nekaj ljudi spomni kaj je to znamka, ampak čez leto pa se mi zdi, da vse manj..

Včeraj zvečer sem se odločila, da bom letos pošiljala rojstnodnevne in drugačne čestitke po pošti. Ti navadni. Če se bo le dalo se bom potrudila in jo naredila sama.
Mogoče sem sitna in čudna, ma tista copy-paste voščila (in po možnosti še pritisne gumb send to all - in po možnosti niti ne ve, da ima mene v imeniku) mi ne pomenijo kaj dosti.

Po včerajšnjem prebiranju Storyteller-jevega Novega začetka, mi je tudi dalo misliti koliko "kvazi prijateljev" imamo. Takih prijateljev, ki se (joj, kako to sovražim!!) nate spomnijo samo ko kaj potrebujejo! Take "prijatelje" letos črtam. Nič ne dobijo od mene. Niti vse najboljše na fejsbuku!
Se bom pa spomnila na tiste, ki so v zadnjih letih nekako potiho postali moji prijatelji..

Ni kaj, včeraj sem nekam grozno dosti premišljevala! ;)

Prva letošnja čestitka gre Almi - prijateljici in sodelavki, ki me je toplo sprejela, ko sem bila nova v hiši. Ki me je založila s takšnimi in drugačnimi nasveti in me opremila s tolko robice za dojenčka, da mi ne bo rablo eno leto u šoping. :)

Aja, kaj sem še zvedla danes.. sploh mi ne rabi it na pošto. Naš poštar Jadran pisma pobere kar na domu. Lucky me! ;)

boršetica za Nežo

Po celodnevnem sprehajanju ob morju, mi je prav pasalo se vsest in dokončat moje križkanje. :) - sej zdej pa mislim, da sem samo še za na kavč. Dokler mi spet ne bodo ratale sitne noge. Grrr..
Ekola - združila sem šivanje in križkanje in naredila boršetico za hčerko od bratranca.
Za mušter sem uporabila tutorial od morsbag vrečk - tako nazorno prikazano, da se lahko vsakdo loti..

V planu imam narediti še eno za bratranca od Neže. Bomo videli...

V mavrično boršetico gre mavrično darilo - 100 najlepših otroških pesmi Janeza Bitenca.

Zdej me pa samo še martra, kdaj mi bo uspelo na obisk..

skrižkan angelček

Najbolj me sprošča križkanje - punto croce - cross stitching. In čeprav "eni" pravijo, da je to samo za stare none in majhne otroke, se ne dam. :)
Razen na kakšne čestitke pa ne vem kam z motivčki. In tako se mi nalagajo v predalu.
Danes sem enega zbrbala vn in ga prpopala na črno škatlico.

Sej kaka nona bi bla pa vesela, a?! :)