kratka zgodovina naših smrečic

Ko sva z Nebotom praznovala prvi Božič, sva kupila smrekico v loncu. Ta pravo, ki raste. Sva rekla – za praznike jo bova imela noter, enkrat, ko bova imela hišo in ogromno parcelo, pa jo lahko posadiva. Uglavnem, to je bla neke vrste okrasne smreka, gosta, ki ni prav nič pikala in na kateri je stalo največ pet okraskov. No, prve praznike smo večinoma preživela na medenih tednih tako, da sem jo gledala le par dni. In samo teh par dni mi je rabilo, da sem ugotovila, da to ni to. Še zmeraj je pred hišo in čaka na uno veliko parcelo (mimogrede, v teh petih letih je zrasla za 2cm!!).

Naslednje leto sva se odločila za plastično. Spet sem bla sitna in sem rekla, da če že je plastična mora bit vsaj lepa. Taka lepa, ki zgleda kot prava. Ma taka lepa, ki zgleda kot prava je tudi draga. In tudi najt jo je treba. In seveda jo nismo našli. In smo se mogli sprijaznit z eno staro iz kleti. Ali pa nazaj ta pravo v loncu. Seveda smo vzeli to s kleti.

Ma smo nardili kompromis. Če je bla že smrečica plastična, so bli pa vsaj okraski doma narejeni. Ivan je bil še v trebuhu, dajala me je grozna nespečnost in tako sem naredila celo kolekcijo filcastih okraskov. In nova jaslica sem si kupla. :)

Tako je blo do letos. S tem, da mi je vsako leto uspelo naredit kak okrasek več. Ma že lani, ko sem jo pospravljala, sem si rekla – majkemi, da te drugo leto ne vlečem več vn!

 

In sem na Pinterestu našla miljon eko lesenih smrečic. Mizarja imam, samo še počakam, da bo od volje..

Neboo, ma kaj mi ne bi nrdu eno tako?!

Tudi ta mi je bla zanimiva..

 

... ma je že pri prvi takoj reku – ma ja. Sej to ni tako težko naredit. Juuupi!!

 

To make a long story short.. vmes je dobil eno delo in šmrc pod nos moja smrečica. Ker sem predvidevala tak scenarij, sva se z Ivanom v ponedeljek lotila plana B.

Še dobro, da nam je pred enim mesecem crknila televizija, pa smo kupili novo, ta veliko, pa smo tako imela velik karton. Narisala smrečico, zarezala in postavila. Nikoli hitreje še ni bila sestavljena in postavljena. 

  
Ivanu se je zdelo zelo zanimivo, jaz pa sem končno dobila svojo eko smrečico. Krašenje je bilo seveda najboljše...

Namesto vejic za natikanje okraskov je Ivan zataknil barvne bucike, na njih pa obesil okraske. Še dobro, da sem vsa ta leta izdelovala filcaste okraske, ker kake težje, naša smrečica ne bi vzdržala. Ko smo napeštali gor vse kar smo imeli za napeštat, je izgledalo nekako tako..

Sem tudi mislila, da bi pomagala še Mila in bi smrečico s prsti naflackali v zeleno, ma je zaspala in smo skoristli malo tišine. :)

Ivan se je potem lotil še jaslic..

To je prva različica. Trenutno so vse ovce v eni luknji s stričkotom od Lego, ki drži lopato, dve kravi stojita v vrsti za semaforjem (danes me je že tretjič opozoril, da še vedno nisem narisala luči na semafor), osel visi na mostu, vsako tolko pa se okrog jasli parkira tudi kak kamion.

Mah načrtno opuščamo za leto, dve.

Malo me je blo strah obesit lučke na karton, tako da so letos navite okoli karnise, ker so zavese v pranju.

In na koncu, če potegnem črto, moram priznat, da mi je naše božično drevce letos zelo všeč (čeprav je šla danes nona mimo njega in ga je iskala po dnevni). In končno sem se rešla plastike.

Nauk(i) te zgodbe:
 

 - najlepše je, ko ustvarjaš s svojimi črvički,

- še lepše je če otroku pustiš, da izdeluje kot sam želi - takrat pridejo vn najlepši izdelki,

- če misliš fehtat moža, da ti nekaj naredi, začni malo prej,

- Vila Lila je pri okraševanju sitna in pedantna,

- če ti mož ne naredi kar ti je obljubil, se malo kujaj in čez par dni dobiš stojalo za čevlje. (še študiram kolko kujanja je potrebno, da drugo leto dobim tudi smrečico). :P

velikonočno jajčasto ustvarjanje (z zamudo)

Pri zadnji objavi sem na koncu napisala, da je Ivan barval jajca (in lase). Mi je rablo samo trinajst dni, da tudi kako slikico objavim. :)
Zadnjič je pri noni dobil gromozansko jajce, pa sem mu naštimala čopiče in barve - še zmeraj mi ni uspelo nabavit kakšnih prstnih barv al temper, tako da sem mu dala moje akrilne barve in sem malo škrtarila. Ampak je bilo dovolj. :)

 

Ko so se posušila sem jim dodala še rdečo mašnico in voila - okrasek za med rože.

Počasi se je bližal vikend pa sem mogla pospešeno razmišljat kako bomo krasili letošnja velikonočna jajca. Glede na to, da jih barvamo v čebuli, flomastri ne pridejo v poštev, ker je podlaga pretemna. Sem imela v mislih tisto barvo v tubi, ki se napihne ko se posuši (za tekstil). Ma mene je vsega strah kaj pride čez lupino oz. po prstih ko jajce ljupiš. (ja vem, fantaziram). In na koncu sem kot druga leta pristala na trakcih in snemljivih okraskih. :)

Ivan obožuje plastelin. Še posebno, če je še kdo zraven, da ga komandira. :) 

Z modelčki za piškote smo zrezali rožice in na njih pritiskali male kroglice..

.. z obojestranskim lepilom sem zalepila trakec in s toplotnim lepilom na vrh rožico. To sem delala sama, dokler je Ivan spal, ker bi sigurno hotel stiskat tisto pištolo za lepilo. Na koncu sem ugotovila, da bi lahko tudi rožice z obojestranskim lepilom zalepila. Drugo leto.. itak bom sigurno spet na okraskih pristala. :) (lesene podstavke je Nebo prnesu za zakurit - da bi jih koristli "za pod jajca" si je pa moja mama zmislila :)

Jaz sem tudi ustvarjala..

Po moji prvi sem rekla, da bo druga boljša. Ma je bla ista. Ker je od prve pasalo dve leti in takrat si nisem napisala, da naj zmanjšam gostoto file. Zdej si tudi nisem napisala. Bomo vidli kaj bo naslednjič. Ampak poskuševalci so rekli, da je ulih tako fina. :)

dan kot vsak drug

Danes bom malo fantazirala oz. pisala kar mi pade na pamet. :)

Citiram mojo pametno sestro... "Kot vsak normalen človek, tudi jaz ne maram silvestrovanja, vsega tega polnočnega lubčkanja, petard in prisiljenih žurov.".. Tudi jst nisem od teh for. Poleg pusta mi je silvestrovo en tak dan, ki bi se zaprla u hišo, ulegla na kavč in ne me gledat. ;) Ala, ko smo bli "mladi" je bil izgovor za kako 3-dnevno potovanje v bivšo Jugo, ma zdej.. Se mi ne da. Zato sem danes doma.

Pa lepo od začetka. Danes je bil prav en fanj dan. En del. Nebo je imel dopust pa smo se zjutraj odpravili malo do Kopra. Jst sm tela malo uživat u sončki z mojima fantoma, Neboti pa je učjrj dokončno crknu DVD player in smo mogli po novega, ker če ne bi bli danes stuck with Marjo (sej ne vem - kaj je Marjo na sporedi?!). Pa smo združli oboje. Najprej smo šetkali in kafetkali, pol pa še eno malo po trgovinah. Umes sem srečala bivšega sošolca sz svojo drago in 3-mesečnim črvičkom (Matej, če čitaš - sem prou vesela, da smo se srečali!). Čez pol ure pa smo srečali še Nebotovega sodelovca z njegovo drago in njihovim črvičkom - Jurij je ene par mescu starejši od Ivana in smo se imeli prav fanj na kafeti. En cajt je en vriskau en cajt drugi - da ne bo pomote! - dotično vriskanje ni blo vriskanje-jokanje, ampak vriskanje-poglej moj grisin, vriskanje-poglej tega psa, vriskanje-ki je moja flaša.. Cel žur. ;)

Pol smo prišli domou, Nebo je hitel štimat DVD, Ivan je hiteu štet kable, jst pa sem hitela pospravljat. Fanta sta pomarendala, jst pa sem zamesla za pico. Ivan je popil svojo flašo, ampak nikakor zaspat. Pa ga gre Nebo malu pocartat in kar naenkrat čuješ - bruha! Potem je sledilo kopanje in dokler sem spucala sobo, hodnik in kopalnico je zaspal u Nebotovem naročju.
Zdej Nebo gleda en film ma se mi ne da it gledat, ki bi blo pol ure samo - pa kdu je tu?, pa zakaj je ta tle?, kdu je pa tu?... Bom se priključla pri drugem filmu.

Danes je tudi tri leta odkar me je Nebo zaprosil. Prstan je baje kupil en mesec prej, med šopingom v Ljubljani. Se spomnim sva bla u H&M pa je nonstop hodu za mano in mi je šel že počasi na živce in sem rekla naj gre ven in me počaka. On je šel pa prstan kupit. Kdo jih zastopi.... ;)

Naslednje leto sva bla na medenih tednih v Črni Gori. Novo leto sva prespala, ker sem imela tiste dneve v mesecu in sem bla ful tečna. Ma smo pa zaglumla drugi dan.. ;)

 Žabljak (Črna Gora) 31.12.2008

Lani sva tudi najdaljšo noč prespala. Sem bla noseča in so mi zatekale noge in sem bla ful tečna. Nebo je par dni prej in kasneje nonstop kidal, ker se je bal, da me bo sredi noči primlo rodit. :)

Letos nisem tečna. :)) Pico sva že otamanla, foccacia se je spekla, še ena pica je v pripravi, Ivan spi, pravkar pa so prišli še sosedi - naš indijski zet Atish pripravlja neke piščančke na ražnji u pečici. Diši ODLično taku, da šibam. ;)

Nasmejano 2011 vsem. Lupčki.

baluončki, baluončki, baluončki

Vila Lila (Maja) in Ivan in Nebo vam želijo ene praznike, polne čokolatinov, piškotov, skritih nasmehov, nenačrtovanih izletov, srečanj ob kavi, finih panetonu in potic, dolgih sprehodov, toplih objemov..
Ma vsega lepega. *

P.S. če mi ne uspe blogat do novega leta, vam vse to želim tudi v 20enajst. :)

novoletno voščilo malo drugače

Pravzaprav že drugo leto. Po lanskoletnih filcastih zvezdicah, sem se letos odločila za les in servetke - sem mogla malo ispraznit mojo servetno zalogo, da si brez slabe vesti kupim kaj novega.:)
Lesene kroglice pa imam itak še vedno rada in bi jih najraje povsod vtaknila. bdw. - pred kratkim sem naročala nekaj ustvarjalnega materila, katerega nujno potrebujem. Pa so imeli v ponudbi tudi lesene kroglice, dokaj ugodno, vendar v paketu po tisoč. "Ma kaj bom delala s tisoč kuglicami?" sem si mislila...
Eh, zdaj prav dobro vem kaj vse bi z njimi naredila. :)
Uglavnem, Nebo je bil zadolžen za razrez in luknjanje, za drugo pa sem poskrbela jaz.. Ivan je bil inšpekcija.

 1. faza - sušenje. Nekatere slikice so tudi obrobljene z rdečo, tako, da me zdej čaka še čiščenje radijatorja.

 Končna verzija. Slikca za obesit, na zadnji strani pa voščilo. Naredila sem tri različne varijante.

 Tudi kuverte so home made.

 

Pronte za na pošto. :)

Inšpekcija. Samo inšpekcija je hotela tudi potipat - je blo parkrat na meji, da bi vse odletelo po sobi. :)

Zdej pa šibam gledat Ezel-a, potem pa me čaka še ene 10-15 voščilnic in kuvert...

miklavževa darilca 02

Pa še drugi del mojih darilc.. Sej eni paketki so že šli, eni pa še čakajo.

02 WLJČKU
Moja miklavževa darilca niso vsa enaka - nekateri bodo dobili vse kar sem predstavila, nekateri kakšno stvarco manj, nekateri nekaj kar mogoče sploh ne bom predstavila.. Torej - nekateri bodo dobili tudi naše ekstra deviško oljčno olje - Slovenska Istra 2010. ;)

 

pa hvala nini za etiketke!

03 LESENI PODKAFETJERČKI IN PODKOZIČICE

Ali drugače povedanu - leseni podstavki za kafetjere (ti mičkini) in za razne kozice (ta veliki). 

Imam tudi ekstra maxi različico. Tiste grejo kakšnim strastnim kuharicam marmelade in drugih dobrot za katere potrebujemo veliiiike lonce. Jih pa nimam vlih dosti, tako da bodo eni dobili tudi moje home-made s servetno tehniko narejene.

04 SLADKI PAKETKI

Spet sem se lotla mojih lapačunov, ker sem ugotovila, da so najhitreje narejeni. - dokler Ivan oddeleva svoj jutranji spanec jih spečem, pospravim in zapakiram. :) 

S tem, da sem jim tokrat dodala cimet. Sem imela v mislih tuda madeljne, ampak je Ivan ulih zaspal pa nisem hotela riskirat z razbijanjem - imam namreč naše domače z Dalmacije še v lupini. Človek ne more verjet kakšen okus dajo pecivu - čista aroma!

Tako na hitro se nisem spomnila nič drugega kot, da jih zavijem v servetke. Ti iz Ikee so posebno veliki.

 

h sladkemu paketku še recept..

Zdej pa samo upam, da bodo našim obdarovancem Miklavževa darilca všeč. :)

miklavževa darilca 01

Letos bodo naša darilca home-made. Nekej za pojest, nekej za podložit, nekej za okrasit.. pa morda se še kaj spomnim. Ampak lepo po vrsti.. Sem se odločila, da vsak delček darilca predstavim posebej.
Prvi si še posebno zasluži prav svojo objavo. ;)

01 SLADKA MARMELADKA
Že tri leta zapored kuham marmelado iz pomaranč, mandarin in kutin. Vedno novembra-decembra, da jo potem potalam za praznike, če pa kakšna ostane, vedno pride prav za kakšen rojstni dan. Je pa vsako leto malček drugačna..

Prvo sem kuhala v Dalmaciji na ognju in se mi zdi, da ji je dalo še poseben okus. Prvič sem se tudi strogo držala recepta. Tako sestavin kot količin. Razen kutin je bilo manj, saj so bile dokaj črvive in je bilo dosti škarta.

Ker so se mi leto poprej kutine zamerile, sem jih naslednje leto kar izpustila. Pa namesto navadnega sladkorja sem dala želirni, ki sem ga imela trenutno doma. Vsi smo bili mnenja, da je bila prejšnja malček boljša, čeprav tudi te ni nič ostalo. :)
Sem se pa bolj potrudla pri embalaži.. :)

Letos pa...

Se spomnete, ko sem se vrnila z dalmatinske berbe in sem domov prinesla dve vreči nečesa sladkega?! E ja, mandarince. Ker jih je bilo toliko, sem letos izpustila pomaranče. Sem pa spet dala navaden sladkor in škurinjske kutine, ki so bile dokaj nečrvive. :)

V receptu piše, da moraš kar se da fanj postrgati dol tiste bele nitke, ker grenijo. Sem pa tudi slišala, da so te bele nitke zdrave, tako da se potem niti nisem tolko trudila.
(strganje nitk je olala zamudno - dva dni sem samo strgala)

Kuhana marmelada.
Je kar tekoča in bi jo lahko še kako urco, dve več kuhala ma je bilo že 23.30 in noge me niso več držale. Čeprav je to sladka marmeladka, na koncu malček zagreni, ker sem na 5 kg sadja dala samo 1 kg sladkorja. Enkrat so nam na seminarju o prehranu povedali, da če marmelada vsebuje več sadnega deleža je to, kot da bi jedel sadje in ne marmelado. :)
Pa še za male črvičke je fanj, da ni presladka.

Sladka marmeladka 2010 ;)
Sem ugotovila, da sem se z embalažo ukvarjala dosti več kot s samim kuhanjem.
Sem pa skoristla listek še za voščilo - mislim, da smo vse lepo eno leto že voščili, ampak letos pač spet želimo vsega lepega.

Tisti, ki pa boste marmeladko dobili (mislim, da veste kdo ste), sej veste... ko jo dobite, morate hlinit grozno presenečenje! ;)

moja prva

Potica namreč. Končno sem zbrala pogum in se jo lotla. Niti ni tak baubau.
Naredila sem jo po receptu naših kuharc iz vrtca. Ne zgleda ulih kot iz neke kuharice, ampak ko je prišel najbolj zafrknjen del - zvijanje - se je Ivan zbudu in sem potem to na hitrco končala.
Ne vem, če sem kaj narobe prebrala, uglavnem mislim, da sem dala malo polno preveč nadeva noter, ker se testa sploh ne vidi. ;) je pa ena skrita sestavina, ki malo oblaži tiste zagatne orehe.

Za prvič bo. V drugo pa bo boljše.

pa začnimo...

In kako se je pričelo vaše novo leto?
Pri meni po starem. Glede na to, da imam PDP (predviden datum poroda) čez manj kot en teden, mi lahko verjamete, da so mi vsi dnevi isti. Naj bo praznik, petek ali svetek, samo da gre čimprej mimo. In da čimprej vidim uno Postojno! :)

Nekih groznih rezolušnu si letos nisem postavljala.
Upam, da mi končno uspe spisat diplomo. To si še najbolj želim. Bo en gromo gromozanski križ manj na mojem hrbtu.
In da kovačeva kobila ne bi bila tolkokrat bosa.
In da bi vedno imela nekaj časa za ustvarjat.
In da bi mi končno uspeli kruhovi njoki.
Sicer pa kar bo prinesel novi dan. In seveda novi član. :)

Vsem eno nasmejano in ustvarjalno leto! ;)

boršetica

Ohoho, ahaha, podarja se ena vrečica! ;)
Pri Črtastem vam Špela podarja to prekrasno boršetico za po špežo, za neumnosti notri spravit, za se važit okuli, za spravit volno za štrikat...

Vse kar morate narediti je, da do 5.1. na Črtastem pustite komentar in širite novico o tej prekrasni boršetici. Pa žrebat vas mora. ;)

filcasti grelčki

Še par grelčkov za tulifončke, ki spadajo v kolekcijo Božičnih darilc 09 - je bil še en s kapljicami, ma je že v obrabi ;)

moje prve tazaresne

Zdej sem pa ta prava biznis wumen, haha. Moja najboljša sestra mi je za Božič podarila polno škatlico prvih mojih tazaresnih kartic z Vilo Lilo. In to v štirih različnih barvah! ;) hepi, hepi, hepi!! Prva je že šla z darilcom...

sladka darila

Ker se letos še čuti recesija, pa novi član prihaja, pa za brusilko šparamo, bodo naša božična darila home made - oz. home baken. :)
Letos bomo podarjali domače čokoladne panetone z vrečko finega in vrečko grobega cukrčka za povrhi. Odlično za h kafetki. (Nina prosim, da jutri hliniš grozno presenečenje! - sem spustila kandirano sadje samo zaradi tebe ;))

dreučku

Pri nas je bil vedno običaj, da se božično drevce postavlja na Sveti večer - Viljo. Čeprav je vsako leto zavladala zmeda - kdo jo bo zložil, kdo bo obeske obesil, kdo bo jaslice naredil.. nam je vedno uspelo. Ta običaj mi je všeč in rada bi ga obdržala tudi naprej v svoji "novi" družini.
Ampak letos so malo posebne okoliščine pri nas in se bojimo, da nas ne bi kdo presenetil, zato sem se okraševanja lotila malo prej.

Po tednu, dveh sitnarjenja mojemu naj mi naredi ploščo za jaslice in ko sem danes že sama pri sebi bentila, da kako absolutno drži pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa, se prikaže na vratih s ploščo + bonus: ograjica okoli in okoli! :)
Skuhala sem si čajček, navila 100 najlepših Bitenčevih pesmic (da se ne bi kdo začudil - drugače sem vzgojiteljica in pesmi za otroke so moj vsakdan - od kar pa nisem več v službi, mi kar malo manjkajo) in se lotila..
Letos so seveda moji obeski filcasti. In zvezdasti. V rdeče - oranžno - rumeni kombinaciji. Da pa ne bi bilo vse zvezdasto sem zašila še par angelčkov po muštru Rade Kos iz knjige Drobna božična presenečenja.
Pika na i pa so bile moje nove jaslice... Tako so mi fanj, da se jih ne morem nagledat! ;)

Aja, ker me je prehitel sneg in nisem uspela po mah so moje jaslice posute z žagovino - te pa imamo pri nas za odvoz. Malo mahca sem si pa "sposodla" pri sosedi.

Zdej sem na miru. Lahko me preseneti tisti, ki hoče. ;)
Jezuščka imam pa še na polici, glede na to, da se komaj u petek rodi.