dreučku

Pri nas je bil vedno običaj, da se božično drevce postavlja na Sveti večer - Viljo. Čeprav je vsako leto zavladala zmeda - kdo jo bo zložil, kdo bo obeske obesil, kdo bo jaslice naredil.. nam je vedno uspelo. Ta običaj mi je všeč in rada bi ga obdržala tudi naprej v svoji "novi" družini.
Ampak letos so malo posebne okoliščine pri nas in se bojimo, da nas ne bi kdo presenetil, zato sem se okraševanja lotila malo prej.

Po tednu, dveh sitnarjenja mojemu naj mi naredi ploščo za jaslice in ko sem danes že sama pri sebi bentila, da kako absolutno drži pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa, se prikaže na vratih s ploščo + bonus: ograjica okoli in okoli! :)
Skuhala sem si čajček, navila 100 najlepših Bitenčevih pesmic (da se ne bi kdo začudil - drugače sem vzgojiteljica in pesmi za otroke so moj vsakdan - od kar pa nisem več v službi, mi kar malo manjkajo) in se lotila..
Letos so seveda moji obeski filcasti. In zvezdasti. V rdeče - oranžno - rumeni kombinaciji. Da pa ne bi bilo vse zvezdasto sem zašila še par angelčkov po muštru Rade Kos iz knjige Drobna božična presenečenja.
Pika na i pa so bile moje nove jaslice... Tako so mi fanj, da se jih ne morem nagledat! ;)

Aja, ker me je prehitel sneg in nisem uspela po mah so moje jaslice posute z žagovino - te pa imamo pri nas za odvoz. Malo mahca sem si pa "sposodla" pri sosedi.

Zdej sem na miru. Lahko me preseneti tisti, ki hoče. ;)
Jezuščka imam pa še na polici, glede na to, da se komaj u petek rodi.