sobota, 12. november 2011

tota

Dva dni nazaj me je primla ena volja, da bi pekla. Mila je zaspala, Ivan pa se je lotil (zadnje čase) svoje najljubše igre - "Dejmo mami s hrbtom očistit hišo". Ni blo druge, kot povleč iz omare moko, žlice in mikser. Je že prteku in kričal tota, tota, tota. Hop za mizo (sem ugotovila, da sedenje na pultu ni vlih najboljša ideja, ker mu potem ne morem dopovedat, da u drugih primerih se pa na pultu ne sme sedet - pa še lažje manevrira z žlico) in sva se lotla peč to torto. Najprej sem imela u mislih piškote, ma bi blo preveč dela, glede na to, da smo hoteli to torto zmazat za večerjo.

V knjigi Slovenske domače jedi, sva našla recept za Biskvit s pudingom (čeprav ne vem kolko je to tipična slovenska jed?!). Lotila sva se ga pa tako..

V posodi zmešaš 4 rumenjake, 2 žlice vode, 2 žlici olja in 6 žlic cukra. V drugi posodi zmešaš 6 žlic moke, 1 vrečko vanilijevega pudinga in pol vrečke pecilnega praška. Mali pomočnik poskuša z žlico suhe sestavine prenesti v prvo posodo. ;)

Ivan je pedantne sorte - ne rastrese skoraj nič. :)

V zmes dodaš 4 žlice mleka in sneg iz 4 beljakov. Pekač namažeš s putrom...


Mislim, da je blo mazanje pekača najbolj razburljiva stvar tistega dne. ;)

V pekač vliješ testo in pečeš na 180C ene 15 min, da je tota na dotik prožna. Vzameš ven, počakaš eno malo da se ohladi (ta čas skuhaš malo kakaua) in voila.. ena fina večerja. 


Tisti večer smo zmazali vse. Pustili smo si samo tri koščke za drugi dan h kafeti.
(In še zmeraj nisem sešila Ivani predpasnika.)

sreda, 09. november 2011

dobra vila

Glede na to, da sem konec septembra diplomo spravila pod streho, Ivan je svoj dopoldanski/popoldanski spanec razvlekel na tri ure, stvari za Milo pa so bile že skrbno pripravljene, mi je spet ostalo nekaj časa za ustvarjanje.

Poleg projekta, ki nastaja v tajnosti, me je spet prijelo servetkanje. Tokrat sem črke iz fimota (kar zamudno - še posebno razlaganje Ivanu, da to ni njegov plastelin) zamenjala z na roko napisanimi črkami. Počasi mi tudi zmanjkuje ploščic - bom mogla spet začet Nebota fehtat za kako tablico.



Tablica je šla h Sari, ki je v soboto pihala dve svečki. Ja, ja ti črvi rastejo.. Se mi zdi, da sem jim še uni dan pošiljala čestitke u porodnišnico. :)

sreda, 02. november 2011

mila

 

Evo en glas od nas. :) Enim se je mudelo, pa smo v petek 28. oktobra, osem dni prej, postali štiričlanska družina. Pridružila nam se je Mila - nasmejana, zaspana, predvsem pa lačna gospodična.

Mila zaenkrat ni bila deležna še nobene moje ustvarjalne zamislice, ampak upam, da kmalu najdem čas tudi za to. Copatke so nastale pod prsti ene tete s Trsta.
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

berejo in gledajo me