torek, 28. september 2010

dalmatinski fažol

Letos smo v Dalmaciji posadili za štiri palce fižola, bolj z namenom, da bo na terasi senčka. In res - senčka je bla, fižola pa od nikjer.
No ma en teden nazaj smo na vrhu zagledali par strokov. Dovolj za fino solatko. Meni so bli ti plavi fižolčki grozno zanimivi pa sem hitro dokumentirala. ;)



ponedeljek, 27. september 2010

nina piha svečke

Danes praznuje moja ta velika sestra.


Želim ti eno uspešno leto in da bi se življenje v Ljubljani nadaljevalo tako dobro kot se je začelo. Da bi bili dnevi polni navdiha, optimizma in smeha. Veliko dobre čokolade in češenj.

(danes mi nobene fanj dobre želje ne padajo na misel ampak veš, da ti želimo vse najlepše!)
Pa fanj praznuj danes,
lupčki od Ivana, Maje in Nebota

nedelja, 26. september 2010

je prišu vidal

No, kot obljubljeno - še ena črvičkasta objava. Tokrat je prišel nov črviček prav v našo hišo, samo ene par stopnic višje.

Vidal je vnuk od gospe Slavke pa tudi nov najbližji prijatelj od Ivana. ;) na spomlad je tata Nebo obljubil, da bo malo zagradil pred hišo, da bosta lahko u miri divjala. No, dirkanje bo verjetno komaj čez ene dve spomladi na sporedu. :)

Skrižkana karoca (voziček) je danes romala u zgornje nadstropje.



Vidalu, Aniti in Atishu želimo dneve polne smeha. Lupčki.

petek, 10. september 2010

žepki za soudke

Kot ste že opazili po mojih objavah, se pri nas rojeva na veliko.. ;) in da ne skačemo nonstop po trgovinah, smo se pri nas odločili da bomo malim črvičkom kr soudke dali.
Eni ponavadi kr u žep zapeštajo ma jst rada kompliciram, pa se pol ubadam s tem kako kuvertko naredit - ker čestitke so že u porodnišnico letele.

Včeraj, ko smo se vozili u Bistrc je Nebo predlagal, da bi že kr takoj en obisk odpravili pa mi ni blo jasno kam misli soudke dat. "Sej ima mama kako belo kuverto..", pravi. Koga?! U belo navadno kuverto?! O ne ne!! Bom jst kuverto naredila. In se je kompliciranje začelo...
Ob devetih, ko je Ivan zaspal sem se lotila. Pa sem strigla, lepila, printala, barvala, barvice, flomastri, tempere, okvirčki... Ob enajstih in pol, ko so bile kuvertice končane jih strokovno pregledam in... vržem v smeti! In začnem jovo na novo.

Uglavnem končni izdelek je to..



Kuverte iz gladkega kartona in gor pripet angelček, ki pa si ga lahko obesijo kamor hočejo. Kar enostavno na koncu izpalo ampak se mi zdi zanimivo. Pa u Hoferju sem kupila te ježke, ki so lepo na krogce zrezani - v paketu jih je 70 za 1.30e.

Zdaj lahko industrijsko izdelujem žepke za soudke. No še 68 jih lahko naredim. :)

črvičku kukr čš

Zgleda, da je bilo okrog Novega leta veselo, ker zadnje čase se kar pogosto veselimo novega črvička. :) (in v roku nekaj dni pričakujte še eno podobno objavo)
Tokrat je Ivan dobil prijatelja pri sosedovih v Podgradu.

Tale zajček s srčkastim fimo noskom je po pošti odšibal h Galu.


Primož in Ana veliko drobnih nepozabnih trenutkov s pikićom.
Lupčki.

nedelja, 05. september 2010

še en črviček

Zadnjega dne v avgustu je Ivan dobil še eno prijateljico - Tajo.
Čeprav je prišla par dni po predvidenem roku, mi vseeno ni uspelo skrižkati ali sešiti kakšno voščilnico (upam, da mi rata do prvega obiska).

Zato pa tale ekspresna iz kartona, servetka in dveh štihcov.



Patriša in Zdravc, želimo vam dneve polne sončka z vašo malo pikico.
Lupčki.

sobota, 04. september 2010

dobra vila za majo

Finito!


Ne morem verjet, da sem jo končno končala. Sej ni neka velika in zahtevna stvar, ampak glede na to, da sem se jo lotla enkrat decembra...

Se spomnete tiste vrečke z izvezenim imenom? Za Nežo, ki se je rodila 1. septembra LANI? Še vedno je v mojem predalu. Ampak danes gremo končno na obisk. Da pa sestrica Maja ne bo ostala praznih rok, so ji moje pridne ročice okranclale eno ogledalce.
Malo servetka, akrilnih barv in končno! - malo fimo črk in srčk. Ja, zgnetla sem to famozno maso in moram priznat, da mi je prav všeč. ;)



Zdaj imam samo še enih 13 nedokončanih izdelkov...

petek, 03. september 2010

avgust v višavah

Čeprav je bil moj velik poporodni načrt, da osvojim čim več vrhov čim hitreje, me je prvi vrh čakal kar nekaj mesecev.

Avgust v višavah pa se je najprej začel v Paklenici.


Odpravili smo se navzgor po kanjonu, ampak zaradi slabe opreme (japonke in krilo ter Ivan v naročju) smo se odločili, da kakšen Velebitski vrh osvojimo enkrat jeseni.

Potem je sledil Snežnik.



Ker nam letos vreme ni bilo naklonjeno za kopanje in sončenje smo 4 dni prišparali za hribe in se za podaljšan vikend odpravili v Bovec. Dopust smo začeli s Kobariškim Stolom.


Začne se počasi čez gozdiček do prve postojanke - Sv. Marjete, kjer je sledila marenda. Mene je že kurilo in potilo pa me je Nebo takoj potolažil, da tretjina poti je že narejena. Juhuhu! Vsa naspidirana se odpravim naprej. Potem pa se začne... Dve ure cik-cak v (mojih očeh) 98% klanec!! Pa se je oglasla moja psiha.. "Nebo ma kaj ni na vrhi nekam fanj mgla? Nebo ma kaj ti boš lahko Ivana nosil do vrha? Nebo ma kaj ne misliš da je Ivani mraz?" In una Sv. Marjeta sploh ni bla na tretjini, prej na osmini poti!"
Ma po par postankih se je moja psihica umirila in vrh je bil osvojen! ;)


Potem smo en dan počivali, ki me noge niso preveč ubogale. Smo bolj vozičkali.
Čez dva dni pa so nas spet začeli srbet podplati in smo se odpravili z gondolo na Kanin.

Spet drugačno doživetje - vse v kamnu in pesku, vsake tolko tudi malček snega. Na sliki Prestreleniško okno, mi pa smo naredili izlet do koče Petra Skalarja (2660m). Za nazaj smo se ulih izognili dežju, smo pa zato malček dlje viseli v gondoli, ker je zmanjkalo elektrike. :)
Psihica se je tudi vsake tolko oglašala ma počasi jo bom začela kontrolirat.. ;)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

berejo in gledajo me