jutranja matematika

Ivan je Milin prihod v našo družino zelo dobro sprejel. Morda tudi zaradi bolj pogostejših obiskov tet, non in strica. Že pri vhodnih vratih jih je pričakal in jim pokazal najkrajšo pot do njegove sobe. Potem so se ti obiski malo zmanjšali in Ivanu je začelo hodit v nos vse to dojenje - ni čudno, ko pa je bila ta naša frčafela nonstop lačna in na mami. Ko je videl, da si napravljam blazino za dojenje, je že mahal s prstom in kričal Ne!
In tako smo si začeli zmišljevat vse sorti dejavnosti, ki bi ga zamotle med tem silnim hranjenjem.

Ena od teh je tudi ta kartonska plošča, Ivanovo lepilo in blazinice iz filca.

 

Najprej sem mu jaz narisala barvne pikice, potem pa si je kvadratke barval tudi sam.

Plošča je zanalašč malo večja, da bi potrajala vsaj za ene par dojenj. :)

Zdaj Ivan ne kriči več, ko Milo dojim - nasprotno - če se Mila kaj buni reče: Mama papa! (prevod - daj ji že enkrat jesti :)) So pa še vedno barvno - ustvarjalne dejavnosti. Danes je naprimer s temperami barval jajca. In pramenčke las..

obešalnik za gospodične

Kot se spodobi za novo leto, začenjam na frišno. S frišnimi, nežnimi barvami. :)
Izdelala sem ga že kar nekaj časa nazaj, ma sem čakala, da pride v male roke, da ne pokvarim presenečenja. Zdaj, ko pa že visi pri mali gospodični, ga lahko tudi javno objavim. :)

Obešalniček sem naredila prvi blogerski črvičici (od teh, ki jih jaz poznam seveda!) - gospodični Hanni od Črtaste Špele. Sem gruntala, kaj naj ji pošljem - za križkanje ni bilo dovolj časa, servetkov sem se po novoletnih čestitkah za nekaj časa naštufala, fimo sem tako hermetično zaprla, da se mi ga ni dalo vleč ven, velike knjige o pletenju še nisem naštudirala.. Pa mi je kliknilo zvečer, ko sem vzela Ivanovo spalno vrečo z mehcenega obešalnička..

 Najprej sem mislila filcaste črke gor šivat, pa sem se odločila za štikanje. Za prvič je izpadlo kar vredu (če ne gledaš preveč od blizu). Seveda se filcu nisem mogla izognit.

 Sem se bala, da ne bi bilo preveč čičkasto, pa je rekla mama, ki je bila trenutno na obisku, da ne more bit čičkasto, če uporabljam samo dve barve. Plus en mičkin gumb.;)

 Oblekca ni del darila. To jst šparam, če bo Ivan kdaj imel sestrico.:) Sem samo hotela pokazat, kako si gospodične lahko pospravijo svoje kiklce.

Aja, ta obešalniček tudi diši. Med polnilo sem dala ene par kroglic s tistih vrečk, ki se jih da med obleke, da dišijo. Upam, da obešalniček ne bo samo za okras (!!) in da bo Hanna tudi kaj gor obesla. ;)

žepki za soudke

Kot ste že opazili po mojih objavah, se pri nas rojeva na veliko.. ;) in da ne skačemo nonstop po trgovinah, smo se pri nas odločili da bomo malim črvičkom kr soudke dali.
Eni ponavadi kr u žep zapeštajo ma jst rada kompliciram, pa se pol ubadam s tem kako kuvertko naredit - ker čestitke so že u porodnišnico letele.

Včeraj, ko smo se vozili u Bistrc je Nebo predlagal, da bi že kr takoj en obisk odpravili pa mi ni blo jasno kam misli soudke dat. "Sej ima mama kako belo kuverto..", pravi. Koga?! U belo navadno kuverto?! O ne ne!! Bom jst kuverto naredila. In se je kompliciranje začelo...
Ob devetih, ko je Ivan zaspal sem se lotila. Pa sem strigla, lepila, printala, barvala, barvice, flomastri, tempere, okvirčki... Ob enajstih in pol, ko so bile kuvertice končane jih strokovno pregledam in... vržem v smeti! In začnem jovo na novo.

Uglavnem končni izdelek je to..

Kuverte iz gladkega kartona in gor pripet angelček, ki pa si ga lahko obesijo kamor hočejo. Kar enostavno na koncu izpalo ampak se mi zdi zanimivo. Pa u Hoferju sem kupila te ježke, ki so lepo na krogce zrezani - v paketu jih je 70 za 1.30e.

Zdaj lahko industrijsko izdelujem žepke za soudke. No še 68 jih lahko naredim. :)

po pomladi diši

Če pogledamo celzijuse še ne diši preveč.
Diši pri nas doma z mojo mini kolekcijo pomladnih voščilnic.. - nekaj jih je šlo na pot že januarja - da še malo diši kje drugje.. ;) sej to je blo samo za pokušino. Se jih moram lotit še, če želim obdržat moj novoletni rezolušn, da grejo letošnje voščilnice po pošti..

Pa mašinco bom mogla počasi spet kaj zagnat...

medo kontrolor

Evo nas.. počasi dobivamo en ritem, ta hujši teden je za mano.
Spet sem vzela v roko škarje, šivanko, filc.. in prav fino sem se počutila - no zrezala sem samo par zvezdic za naš home-made koledar ampak počasi se vračam. ;)

Tale medvedek je nastal kmalu po novem letu vendar ni še imel koga za kontrolirat. V glavi sem si ga nekako drugače predstavljala ampak na koncu vseeno ni izpal tako napačen.

Sem imela neko manijo s tem filcom - ampak nikakor pa da ta filc steče pod šivalnim strojem. Tako, da sem se raje kar na roke lotila. Sej, ko bo Ivan začel stvari v usta tlačit ga bom verjetno mogla umaknit, ker moker filc... Bljak!

Medo kontrolor ima pod kontrolo vse. Vsak gib, vdih, obrat, nasmeh.

filcasti grelčki

Še par grelčkov za tulifončke, ki spadajo v kolekcijo Božičnih darilc 09 - je bil še en s kapljicami, ma je že v obrabi ;)

dreučku

Pri nas je bil vedno običaj, da se božično drevce postavlja na Sveti večer - Viljo. Čeprav je vsako leto zavladala zmeda - kdo jo bo zložil, kdo bo obeske obesil, kdo bo jaslice naredil.. nam je vedno uspelo. Ta običaj mi je všeč in rada bi ga obdržala tudi naprej v svoji "novi" družini.
Ampak letos so malo posebne okoliščine pri nas in se bojimo, da nas ne bi kdo presenetil, zato sem se okraševanja lotila malo prej.

Po tednu, dveh sitnarjenja mojemu naj mi naredi ploščo za jaslice in ko sem danes že sama pri sebi bentila, da kako absolutno drži pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa, se prikaže na vratih s ploščo + bonus: ograjica okoli in okoli! :)
Skuhala sem si čajček, navila 100 najlepših Bitenčevih pesmic (da se ne bi kdo začudil - drugače sem vzgojiteljica in pesmi za otroke so moj vsakdan - od kar pa nisem več v službi, mi kar malo manjkajo) in se lotila..
Letos so seveda moji obeski filcasti. In zvezdasti. V rdeče - oranžno - rumeni kombinaciji. Da pa ne bi bilo vse zvezdasto sem zašila še par angelčkov po muštru Rade Kos iz knjige Drobna božična presenečenja.
Pika na i pa so bile moje nove jaslice... Tako so mi fanj, da se jih ne morem nagledat! ;)

Aja, ker me je prehitel sneg in nisem uspela po mah so moje jaslice posute z žagovino - te pa imamo pri nas za odvoz. Malo mahca sem si pa "sposodla" pri sosedi.

Zdej sem na miru. Lahko me preseneti tisti, ki hoče. ;)
Jezuščka imam pa še na polici, glede na to, da se komaj u petek rodi.

kaj pa letos?

Pri nas doma, smo bile ženske vedno rahlo obsedene z božično - novoletnimi darilci in voščilnicami. Niti slučajno nismo pomislile, da bi kake kartice kupile - samo home-made je pasalo. In tako so se vsako leto okupirale vse mize v hiši (kosilo se je jedlo nekje v vogalu, da se ne bi kaj premaknilo!).
Vsaka na svoji strani, v svojem delu - mama se je ponavadi še kaj prešvercala - pri sestri za dizajn, pri meni za pisarijo. Poštarce so nas vsako leto čakale, da vidijo kaj smo ščarale - pa še pol znamk smo jim pokuple.
In vsako leto se je delalo do zadnje minute. Zato sem si vsako leto obljubila, da drugo leto pa začnem prej. Še med letom, če utegnem. Aha, kako da ne.

Letos sem na svojem in vse mize v hiši so samo moje. In spet so vse polne. Kosilo se je na vogalu. Moj se jezi, da nima niti kam kruha dat (po obrazložitvi, da je za mizo v mali sobi mraz, popusti). :)

Ampak mi je uspelo. Letošnje čestitke - obeski so končani.

letos me vleče k filcu in lesu

Zdaj pa moram samo še preverit kaj nove poštarce pravijo o mojih doma zašitih kuvertah. In kolko mi bodo kaj zaračunale.

Sicer pa... kolko prej naj bi se sploh pošiljale čestitke? Za preko luže bi bil verjetno že kar čas...

botrica

Da ta blog in mojo vilo Lilo požegnamo kot se spodobi, sem se odločila, da Lili najdem botrico - seveda so me na to napeljale Princeske (no Lila je pravzaprav vila ampak vseeno mislim, da si kakšno botrico zasluži).

DEFINICIJA BOTRE
Izberejo jo starši, da bo bdela nad princesko. Običajno nagnjena k razvajanju princeske. Podarja darila in izpolnjuje najbolj nesmiselne želje.
Primer: Pepelka je od svoje botre zahtevala naj bučo spremeni v kočijo. Kar je botra res storila. Vendarle se je slednja uprla, princeskinemu srditemu cepetanju navkljub, da bi ruto spremenila v kajuto, hijeno v sireno in dve koali v vozilo s pedali.

No moja Lila ni tako zahtevna.
Iščemo botrico z lepimi željami ali čestitkami - zavitimi v šalo ali magično odevalo.

Botric je lahko tudi več. Le ena pa bo v tem obdarovalnem času prejela filčev grelček za i-pod (ali pa za spravit druge neumnosti) - idejo sem si sposodila pri pepermint .

Ko bo Lila imela rojstni dan, god ali pa ko bo enostavno dobre volje, se bo spomnila tudi na druge botrice. ;)