četrtek, 05. april 2012

jutranja matematika

Ivan je Milin prihod v našo družino zelo dobro sprejel. Morda tudi zaradi bolj pogostejših obiskov tet, non in strica. Že pri vhodnih vratih jih je pričakal in jim pokazal najkrajšo pot do njegove sobe. Potem so se ti obiski malo zmanjšali in Ivanu je začelo hodit v nos vse to dojenje - ni čudno, ko pa je bila ta naša frčafela nonstop lačna in na mami. Ko je videl, da si napravljam blazino za dojenje, je že mahal s prstom in kričal Ne!
In tako smo si začeli zmišljevat vse sorti dejavnosti, ki bi ga zamotle med tem silnim hranjenjem.

Ena od teh je tudi ta kartonska plošča, Ivanovo lepilo in blazinice iz filca.

 
Najprej sem mu jaz narisala barvne pikice, potem pa si je kvadratke barval tudi sam.


Plošča je zanalašč malo večja, da bi potrajala vsaj za ene par dojenj. :)

Zdaj Ivan ne kriči več, ko Milo dojim - nasprotno - če se Mila kaj buni reče: Mama papa! (prevod - daj ji že enkrat jesti :)) So pa še vedno barvno - ustvarjalne dejavnosti. Danes je naprimer s temperami barval jajca. In pramenčke las..

1 komentar:

  1. Hvala za tole super idejo, nam pomaga preganjat dolgčas:)

    OdgovoriIzbriši

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

berejo in gledajo me