Naredila sem jo po receptu naših kuharc iz vrtca. Ne zgleda ulih kot iz neke kuharice, ampak ko je prišel najbolj zafrknjen del - zvijanje - se je Ivan zbudu in sem potem to na hitrco končala.
Ne vem, če sem kaj narobe prebrala, uglavnem mislim, da sem dala malo polno preveč nadeva noter, ker se testa sploh ne vidi. ;) je pa ena skrita sestavina, ki malo oblaži tiste zagatne orehe.
Za prvič bo. V drugo pa bo boljše.
jaz nikoli nisem marala potic, ker se mi zmeraj zdi, da so take suhe. ma ta je pa ena sama fila. zihr je sočna.
OdgovoriIzbrišiHmm, saj ne vem, al se men sam zdi al pri vas res samo še pečete, kuhate in zbujate skomince tule po netu, odkar imate detece. Ampak vsakič, no, skoraj vsakič, ko pridem na blog, se mi začnejo sline cedit :))))
OdgovoriIzbrišiŠe dobro, da sem ravnokar potratno potičko dala v pečico. Tudi mojo prvo.. bogsivedi kakšna bo :)
Tvoja zgleda čist fajn, tkoaltko ne maram tistih, pri katerih nadev samo mimo laufa :))
;)) ah ne, Sonja.. Saj vidiš, da prve mesece ni blo nič od mene tukaj na blogu. Zdej pa se Ivan že kar zamoti, kar sedi v tistem ležalničku in me gleda... ;)
OdgovoriIzbrišidržim pesti, da bo potratna njamsi njam!
Bravo za potico.
OdgovoriIzbrišiZgleda prav njami. Pri nas smo namreč oboževalci veliko file in malo testa.
Mmm...izgleda slastna. Imam rada take z veliiiiko file :) No, jaz se je pa še nisem lotila ...mogoče drugo leto :D
OdgovoriIzbriši