vrečka za vrečke

Pravijo, da je znak za bližajoči se porod nenavaden občutek, ki vas sili k pospravljanju in čiščenju stanovanja - gnezdenje. Jaz "aktivno gnezdim" že vsaj tam od julija tako, da ne vem v čem je fora.
Ko sem včeraj že miljontič spremenila raspored v dnevni sobi - moj praktično rabi vsak dan nov plan hiše - sem prešaltala na kuhinjo.

Že nekaj časa mi grejo v nos plastične vrečke. Se jih je že tolko nagrmadilo, da so začele naskrivaj lest v druge predale. Pa sem pustila kuhinjo v kaosu in se hitro usedla za šivalni stroj, da zašijem vrečko za vrečke. To je nekakšna tuba, ki sem jo prvič videla pri sestričnah v Italiji - na eni strani peštaš vrečke noter, na drugi jih vlečeš vn.

Seveda ni šlo brez mojega križkanja - gor piše MINI - tukaj so vrečke samo za moževo marendo ali za te majhne smeti. (ja če že gnezdim, bom vsaj temeljito :)) Moj je bil tudi navdušen - da moram zašit še MAXI.


Sva se tudi zmenla, da če se le da ne bomo več uporabljali plastičnih vrečk. Doma imamo Ninalenino torbo za lene, pa jst sem ene dve zašila, za velike nakupe imava uno veliko Mercatorjevo..

Letos bomo eko! ;)

še kdo piše?

Po teh praznikih mi je dalo mislit, koliko ljudi sploh še pošilja po pošti. Po ti navadni. Ne po e-pošti al sms-pošti. Pravzaprav za praznike se še kar nekaj ljudi spomni kaj je to znamka, ampak čez leto pa se mi zdi, da vse manj..

Včeraj zvečer sem se odločila, da bom letos pošiljala rojstnodnevne in drugačne čestitke po pošti. Ti navadni. Če se bo le dalo se bom potrudila in jo naredila sama.
Mogoče sem sitna in čudna, ma tista copy-paste voščila (in po možnosti še pritisne gumb send to all - in po možnosti niti ne ve, da ima mene v imeniku) mi ne pomenijo kaj dosti.

Po včerajšnjem prebiranju Storyteller-jevega Novega začetka, mi je tudi dalo misliti koliko "kvazi prijateljev" imamo. Takih prijateljev, ki se (joj, kako to sovražim!!) nate spomnijo samo ko kaj potrebujejo! Take "prijatelje" letos črtam. Nič ne dobijo od mene. Niti vse najboljše na fejsbuku!
Se bom pa spomnila na tiste, ki so v zadnjih letih nekako potiho postali moji prijatelji..

Ni kaj, včeraj sem nekam grozno dosti premišljevala! ;)

Prva letošnja čestitka gre Almi - prijateljici in sodelavki, ki me je toplo sprejela, ko sem bila nova v hiši. Ki me je založila s takšnimi in drugačnimi nasveti in me opremila s tolko robice za dojenčka, da mi ne bo rablo eno leto u šoping. :)

Aja, kaj sem še zvedla danes.. sploh mi ne rabi it na pošto. Naš poštar Jadran pisma pobere kar na domu. Lucky me! ;)

boršetica za Nežo

Po celodnevnem sprehajanju ob morju, mi je prav pasalo se vsest in dokončat moje križkanje. :) - sej zdej pa mislim, da sem samo še za na kavč. Dokler mi spet ne bodo ratale sitne noge. Grrr..
Ekola - združila sem šivanje in križkanje in naredila boršetico za hčerko od bratranca.
Za mušter sem uporabila tutorial od morsbag vrečk - tako nazorno prikazano, da se lahko vsakdo loti..

V planu imam narediti še eno za bratranca od Neže. Bomo videli...

V mavrično boršetico gre mavrično darilo - 100 najlepših otroških pesmi Janeza Bitenca.

Zdej me pa samo še martra, kdaj mi bo uspelo na obisk..

otročje

Včeraj sem po dolgem času zagnala mojo mašino za šivat - če odštejem šivanje novoletnih kuvert iz papirja. In ja Sonja, tudi tega se lotim, hehe. ;)
Nekje sem našla eno staro številko Susanne - Solo bimbi in med listanjem dobila idejo, da bi oblekla mali obešalnik za otroška oblačila.
Začetniški šiviljski projekt, ampak s končnim rezultatom sem bila kar zadovoljna.
Aja, noter je tudi malček polnila tako, da je bolj mehcen. :)

Ful mi je všeč to blago iz Ikee. Grem poskusit zašit še kaj drugega...

pa začnimo...

In kako se je pričelo vaše novo leto?
Pri meni po starem. Glede na to, da imam PDP (predviden datum poroda) čez manj kot en teden, mi lahko verjamete, da so mi vsi dnevi isti. Naj bo praznik, petek ali svetek, samo da gre čimprej mimo. In da čimprej vidim uno Postojno! :)

Nekih groznih rezolušnu si letos nisem postavljala.
Upam, da mi končno uspe spisat diplomo. To si še najbolj želim. Bo en gromo gromozanski križ manj na mojem hrbtu.
In da kovačeva kobila ne bi bila tolkokrat bosa.
In da bi vedno imela nekaj časa za ustvarjat.
In da bi mi končno uspeli kruhovi njoki.
Sicer pa kar bo prinesel novi dan. In seveda novi član. :)

Vsem eno nasmejano in ustvarjalno leto! ;)