copatići za emo

Ja, še eno črvičico imamo. In ker je črvičica še mičkina dobi tudi mičkine copatiće. :) Čestitka je tokrat malce minimalistična, ampak ker jaz nisem minimalistična in bi zmeraj še nekaj gor napeštala, sem zalepla še en fijokec. Čeprav je čestitka že na poti se še zmeraj odločam ali je boljše z njim ali brez..
Ah kar je, je. Upam, da bo Emi všeč. :)

Ema, Urška in Andraž, želimo vam dneve polne sončka in nasmehov.
Lupčki.

ko je vsega preveč

Končno smo se lotili ureditve Ivanove sobice! Glede na to, da je bila to moja ustvarjalna soba je bil prvi korak najtežji (btw še vedno sem pri prvem koraku!) - vse moje pripomočke in ostalo kramo spravit kam drugam. Občutno mi namreč primanjkuje omar, predalov, škatel, miz..
Človek ne more verjet kaj vse sem si nakopičla. Ene dve škatli lesa za servetno, ene tri različnega blaga, ene štiri škatle servetov, polna omara različnih barv, čopičov, lakov, trakcov, ena dva predala filca, šivalnih pripomočkov, volne, poln predal različnih papirjev, šivalni stroj pa še ene dve tretjini omare različnih neumnosti..
Nebo bo mogu stopit v akcijo - potrebujem police in ene dve novi mizi! ;)

Sem pa vesela, ker bom lahko Ivanu končno uredila njegov prostorček in naredila mesta za vse podarjene slikce in angelčke..
Ivan od tete Nine je že dobil častno mesto.. ;)

Da se ve kje je kdo. :)

kantrida

Danes smo se po dolgem času odpravili na eno družinsko šetnjico. In po dolgem času spet v Reko. Ampak tokrat ne v sam center (po Korzu in okoli), ampak na Kantrido - predel Reke, kjer je Nebo preživel svoje otroštvo.

Ivanu (in meni) je pokazal kje je kot otrok hodil z mamo in sestro na plažo, kje sta živela njegova najboljša prijatelja Aron in Ivan, kje ga je en zlovoljen gospod v prepričanju, da mu trga rože porinil s skoraj dveh metrov visokega zida (na srečo brez poškodb), pa malo lučico kjer so se s prijatelji lovili..

Za šetnjo je Ivan obul nove starke. ;)

homo pljsat

Letos je Nebotovo darilo za rojstni dan prišlo malo prej..

Oziroma prišlo je pred rojstnim dnevom, porablo se bo pa po njem. ;)
Glede na to, da nisem bila vni od kar se je Ivan rodil in še kak mesec prej (če odštejemo dve pive za Ninin rojstni dan), se 17. decembra neznansko veselim...

deska za mesit mesit

Tisti, ki redno berete moj blog, ste verjetno že iz nekaterih mojih objav o bosi kovačevi kobili, ugotovili, da je Nebo (moj dragi) mizar. In to priden.
Zato sem se odločila, da bo Vila lila vsake tolko predstavila tudi njegove izdelke.

Tokrat sem poškljocala desko za mesit, mesit. ;)

Deska je velika 40 cm x 60 cm.

Vsaka stran ima zavihan rob - ko vneto mesimo in gnetemo deska nikamor ne beži.

Moja deska je leta preživela v obrabljeni prevleki za poušter, sedaj pa sem si omislila malo bolj živahno preobleko.


Pa še etiketica.

Bliža se čas obdarovanj pa tudi mesec pospešene peke. ;) Če vam je deska všeč in bi takšno imeli tudi vi, mi lahko pišete na vila.lilaa@gmail.com. Nebotove ročice bodo desko brusile in rezljale, moje pa vam jo lahko oblečejo. ;)