čas za špinačo

Zadnje čase sploh ni časa, da bi se usedla za računalnik. Pa imam kar nekaj materiala ki čaka na objavo. Pa na pepermintovem pikniku sva bla z Ivanom (kjer smo se imeli super fanj!), pa par objav bi komentirala ampak nikakor... Časa ni, čas beži. Ivan zadnje čase zjutraj potegne, pa dokler pomarendamo in se zrihtamo je že ura za it malo ven al pa v zgornji štuk na kafe. Štiri ure hitro pasajo in čas je za dopoldansko spanje. Ta čas pa vrtnarjenje, furjenje, zmrzavanje, peglanje, pospravljanje... Pa tako me je bilo strah, da bom imela preveč prostega časa. E ja.

Ta teden je bla na vrsti špinača. Na začetku nikakor zrast pa mi jo je bilo malo škoda rezat, sem jo pustila da zraste. Potem pa dva dežja in je podivjala. Sklep - ta teden jo rabi pobrat, pojest al zmrznit, če ne bo šla v vrhe in ne bo za nič.
In se je začelo. Rezanje, čiščenje, furjenje, rezanje, pakiranje. V ponedeljek sem jo samo malo vrgla na puterček, česen in mleko in jo dala h pireji. Me je malo zaneslo in je ostalo pireja in špinače pa sem v torek naredila njoke. V sredo pa špinačne žepke polnjene z ovčjim sirom z drobnjakom. Niso mi najboljše uspele ma za pojest so ble. Še posebno potem ko sem jih posula z veliko dozo španskega ovčjega sira. :)

V ponedeljek sem bila še tako polna kuharske energije, da sem mimogrede spekla še krompirjevo pogačo - fokačo.

 

Čeprav je bil plan, da se bo špinačo jedlo cel teden, mi jo je bilo v sredo počasi zadosti (in potiho sem si zaželela, da bi bla njiva en pikič manjša). :) Ampak smo pa zdaj špinačno priskrbljeni za nekaj časa. Pa čez kak teden mogoče naredim še palačinke s špinačo.. Sicer bo pa druga runda hitro zrasla.

No ko se vse to furjenje, rezanje in kuhanje konča je ura že štiri, Nebo pride, južna in potem skakanje in bazenčkanje pred hišo dokler se Ivan tolko ne zmartra, da gre prostovoljno v hišo. Pranje, večerja, flaša in ura je devet. In Vila Lila obleži...

moje druge tazaresne

Po mojih prvih tazaresnih so prišle na vrsto druge tazaresne. :) Sej ne da sem te prve že raztalala in potrošila, ma glede na to, da ima vila lila novo glavo in svoj e-mail naslov je bil čas, da si omislim nove.

 

Zdaj jih zataknem za kakšno moje doma narejeno darilce in ko me kdo vpraša - ej kako že pridem do tvojega bloga? - khm, khm... izvoli. :)

two hearts are beating together

... se mi je vrtelo po glavi, medtem ko sem križkala tole čestitkico. Po maminem naročilu za mladoporočenca. Vzorček mi je simpatičen pa tudi zelo priročen, ko si malo v stiski s časom. V barvnem okvirčku, na kartonu, velikosti pol A4.

 

Naše darilo za taiste mladoporočence je še v izdelavi, ker več kot par križcev na dan mi zadnje cajte ne uspe. Ampak bo. Ker.... TARATARA... danes sem končala s pisarijo in oddala v pregled!! :) Kaj bom zdej z vsem prostim časom? Rada bi kakšno dobro knjigo prebrala, končno spet zagnala šivalni stroj (če ne zaradi drugega, da zarobim dvojne zavese, ker nam v Dalmaciji na oknu že dva leta visi rjuha), malo počinla, začela telovadit, končno uredila Ivanov foto album, ker zadnje slike noter so iz lanskega aprila, tudi knjigo pletenje bi lahko preštudirala ali pa se končno lotla doodle tečaja, ki sem si ga privoščla januarja in je čakal na boljše čase..

Lahko pa končno speglam teh pešnajst strojev robe, kakšna generalka hiše tudi ne bi škodila, lotit se moram kuhat golaža, presortirat robo..

Lahko pa tudi samo Ivana lovim cele dneve.

v živalski vrt h sosedom

Včeraj zjutraj smo pojedli konkretno sataraško marendo, napolnili rucake, spakirali vso opremo in krenli proti živalskemu vrtu u Ljubljano. Ker je bilo dokaj zgodaj smo na poti skrenili še do Ajdovščine, ker si je Nebo en dan prej na firmi pozabil denarnico. Ker so Dobravlje blizu Ajdovščine smo skrenli še na eno hitro kafe do Anuške. Smo rekli, da smo na poti u Ljubljano, Nebotova sestrična je pa razumela, da u Lignano. Na koncu smo zvedli, da je tudi tam super živalski vrt - ne tako velik kot ljubljanski ampak vseeno zelo lepo urejen.
Ker sva z Nebotom ljubljanskega že vidla, Ivan pa še nobenega, smo se odločli, da gremo vidit tega taljanskega. :)
Smo popili kafe, Ivan še malo pomarendal in štart. Ker je Selo blizu Dobravlj smo se na hitro ustavli še pri Anastaziji in Luki A. (to so vse frišni črvički). Ni jih bilo doma, pa smo krenli naprej.

Po slabi uri in kopici čudnih križišč smo prišli u Lignano. Iz sosednjega avta so poskakale pučke v kanotjerah na špalinice (spodnje majice na trakce) in bežale pred starši, ki so jih hoteli obleči. Pa so jim hitro dali za zgled bimbota u đuboti (naš Ivan u jakni in s kapo). :)

Ivan je začel vriskat takoj na vhodu, kjer te pričakata dve žirafi. Pa zraven kamele. Pa štorklje in race. Hitro smo ga dali vn z vozička, da je vse v miru preštudiral.

 

Živalski vrt je res super zrihtan. Nikjer papirčka, čisti WC-ji, urejene potke, smešna drevesa, vse polno igral za otroke, pri živalih s kmetije pa so tudi avtomati kjer za 20 centov dobiš nekaj hrane za pitat male koze.

 

 

Za 5 evrov si lahko sposodiš tudi tak vsestransko uporaben voz. Noter stoji nekaj otrok in vsa prtljaga. :)

 

Opice z Madagaskarja (saj veste tiste I like to move it move it) so skupinsko počivale v krogu. Ne vem, če je vsaka svoj rep okrog sebe ovila al je to od sosednje?! Nekaj časa sploh niso dvignile glave, potem pa vsake tolko ena ali dve. :)

 

To je pa največji uživač! Ves čas na hrbtu, vsake tolko se je malo popraskal, si pogledal nohte.. ;)

 

 

Če je bila pri veliki šipi gužva, si leva lahko pokukal tudi tako. :)

Uglavnem imeli smo se ful fanj. Živalski vrt je definitivno eden najboljših izletov za it z otrokom. Smo se zmenli, da ko bo drugi imel eno leto gremo vidit unga v Ljubljano. Ko bo pa ta tretji imel eno leto gremo pa na Dunaj. Baje, da je tam najlepši živalski vrt v Evropi (ali celo na svetu??). :) Lepo Ivanu - on bo videl vse tri. (morda celo še kakega več) :)

No ma, da ne boste mislili, da je bilo nedeljskega pohajkovanja konec. Na poti nazaj smo se spet ustavili u Seli - pa še na torto smo prišli, ker je Matija pihal drugo svečko. In potem (ker je bila še taka spodobna ura) smo se še malo ustavili u Dobravljah. Dokler je teta narezala vse šalamine, pancete in pršute sta se Ivan in tata lovila po vrtu, jaz sem pa poklepetala z Anuško. :)

A je potrebno dodati, da smo zaspali takoj ko smo prišli domov? In prespali celo noč... :)

easy na srednje

Današnji dan se je začel bolj na hojladri. Noč smo na pol prebedeli. Vsaj jaz in Ivan. Zgleda, da so spet kaki zobi na obzorju. Prihod novih zobu pri naši hiši pa v večini primerov spremlja še kaka visoka vročina, neprespane noči, nervoza, njurganje, nezmožnost obstanka dveh minut pri eni stvari. Po novem se je pridružila še trma in vriskanje. Grozno se mi smili, ker si niti predstavjlat ne morem kako to boli. Moja nona je pravla, da če bi mama vedla kako boli to izraščanje zob, bi si dala črn fačol (ruto) na glavo.
No in spet se je začelo. Tokrat še zamašen nos, tako da če je popustila bolečina je pa nos zatrokiral. In je blo vstajanje na pol ure - uro. Ponavadi ga rabi samo dvignit v roke, zapet eno kitico Jaz sem mala roža in že spi.

Zjutrej sem se zbudila vsa speštana. Tudi Ivan ni bil nič boljši, Nebo je bil pa že na poti v službo. Povrh vsega sem še fasala neko trebušno virozo al nekej, tako da je tekanje v wc moja glavna rekreacija zadnje dni. (mislim, da je velik problem tudi v moji naklonjenosti picam in kebabom in ajvarom zadnje cajte - pa nonstop bi nekej grickala dokler tipkam). Cela fešta!

No ma pred kako urco so se dečkota speštala in odpravla na en giro po Bistrci. Aaaaaa! Sama! To je zadnje čase redkost pri meni. Takoj ko sta krenla z dvorišča, sem se hotela vrč na pojstlo in pod kuter. Samo jst ne poznam polurnega počitka. Al par ur al nič. Hiša mrzla, nič mi se ne da. (poleti ta mrzlota paše, ma zdej niti ne). Pa sem si prvoščla en dolg vroč tuš in velik vroč kakav (vem, da bi mogla raje kako mrzlo nesladkano kamilico, ma mi paše kakav). Zdej mi je že bolj toplo pr srčki in po ti objavi, ko si ogrejem še prste se lotim diplome.

Malo sem boljše volje, ker je diploma že prav blizu konca. Če gre vse prav, bi drugi teden mogla zaključit. Uf. Pol si bom oddahnila. Ker sem potrebna enga konkretnega spanca in nedela. Za boljše razpoloženje v teh zahlajenih dneh za računalnikom, pa mi pomaga tudi Caro Emerald. Hvala Črtasti Špeli, ki nas zalaga z dobro muziko! ;)



Zdej pa šibam, ki Bistrc ni ulih velik in gira je lahko hitro konec.