čas za špinačo

Zadnje čase sploh ni časa, da bi se usedla za računalnik. Pa imam kar nekaj materiala ki čaka na objavo. Pa na pepermintovem pikniku sva bla z Ivanom (kjer smo se imeli super fanj!), pa par objav bi komentirala ampak nikakor... Časa ni, čas beži. Ivan zadnje čase zjutraj potegne, pa dokler pomarendamo in se zrihtamo je že ura za it malo ven al pa v zgornji štuk na kafe. Štiri ure hitro pasajo in čas je za dopoldansko spanje. Ta čas pa vrtnarjenje, furjenje, zmrzavanje, peglanje, pospravljanje... Pa tako me je bilo strah, da bom imela preveč prostega časa. E ja.

Ta teden je bla na vrsti špinača. Na začetku nikakor zrast pa mi jo je bilo malo škoda rezat, sem jo pustila da zraste. Potem pa dva dežja in je podivjala. Sklep - ta teden jo rabi pobrat, pojest al zmrznit, če ne bo šla v vrhe in ne bo za nič.
In se je začelo. Rezanje, čiščenje, furjenje, rezanje, pakiranje. V ponedeljek sem jo samo malo vrgla na puterček, česen in mleko in jo dala h pireji. Me je malo zaneslo in je ostalo pireja in špinače pa sem v torek naredila njoke. V sredo pa špinačne žepke polnjene z ovčjim sirom z drobnjakom. Niso mi najboljše uspele ma za pojest so ble. Še posebno potem ko sem jih posula z veliko dozo španskega ovčjega sira. :)

V ponedeljek sem bila še tako polna kuharske energije, da sem mimogrede spekla še krompirjevo pogačo - fokačo.

 

Čeprav je bil plan, da se bo špinačo jedlo cel teden, mi jo je bilo v sredo počasi zadosti (in potiho sem si zaželela, da bi bla njiva en pikič manjša). :) Ampak smo pa zdaj špinačno priskrbljeni za nekaj časa. Pa čez kak teden mogoče naredim še palačinke s špinačo.. Sicer bo pa druga runda hitro zrasla.

No ko se vse to furjenje, rezanje in kuhanje konča je ura že štiri, Nebo pride, južna in potem skakanje in bazenčkanje pred hišo dokler se Ivan tolko ne zmartra, da gre prostovoljno v hišo. Pranje, večerja, flaša in ura je devet. In Vila Lila obleži...